Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
voda -e ž voda: dokler nej snal plavat prezeiga je bila voda im. ed. posherla ǀ vuoda im. ed., ſemla, lufft, inu Nebu ſo tebi pokorni ǀ ta slana, inu grenka morska uoda im. ed. je bila slatka ratala ǀ Taisti, kateri dalezh od vode rod. ed. ſtoij neutoni ǀ mu imaio frishne vuode rod. ed. perneſti ǀ vſame en bokau ſmerdezhe uode rod. ed. ǀ kadar kuli enu ſernu shita pobere, ali eno kaplo vodè rod. ed. popye ǀ Skala od nature je ſuha, inu vſebi nima vuodè rod. ed. ǀ te shelesne mazhike s'vode rod. ed. vun ulezhe ǀ vuodi daj. ed. ſi bil ſapovedal de ima ribe roditi ǀ ona gre pruti vodi daj. ed. ǀ te druge shtorkle v'klnu vodo tož. ed. noſsio ǀ s'eno shlizo je vodò tož. ed. s'morja jemal ǀ ona bo dalla njemu, inu shivini uodo tož. ed. pyti ǀ Chriſtus vuodo tož. ed. je v' vinu preobernu ǀ Stuari vuodò tož. ed., inu jo poſtavi na ſvoje meſtu ǀ uodò tož. ed. pijete ǀ ie bil ſapovedal vſe Iſraelske fantizhe vdo tož. ed. vrezhi ǀ prezei sa nym v'vodo tož. ed. ſkozhi ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni vodi mest. ed. ſo shiveli ǀ aku pak dolgu zhaſsa vuodi mest. ed. leshj tard kakor kamen rata ǀ ob ſuhem kruku, inu uodi mest. ed. ſe je poſtil ǀ cello nuzh je v'vodi mest. ed. ſtal ǀ v'shveplenskim ogniu te dushe plauaio, kakor ribe v'uodi mest. ed. ǀ s' vodo or. ed. je vinu mejſhal ǀ de bi njemu s' frishno vodò or. ed. hotel glavo smiti ǀ vinu s'vodo or. ed. meiſhaio ǀ sapovej s'uodò or. ed. vus'volni ſvejt potopiti ǀ s'vodò or. ed. je golufal ǀ vſe vode im. mn. teh ſtudenzou, inu shternih, okuli tiga meſta Hjericho ſo bile ſe pokaſile ǀ vſe vuode im. mn. ſe v' morje skryeio ǀ kadar uode im. mn. ſo bile nah dalle, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie ǀ je sapovedal vodam daj. mn. de ſo yh potopile ǀ Poſtavi ali deni tvoi kruh na te tekozhe vode tož. mn. ǀ pres zholna ſo zhes glaboke, inu derezhe vuode tož. mn. na plajshu v' tem S. Imenu ſe prepelali sladka voda sladka voda: is terde skale ſturij de frishna ſlatka voda im. ed. ſvera
Svetokriški
teči -čem nedov. 1. teči, tj. premikati se v teku: Kadar ſe ſaina, de vidi Saiza tezhi nedol. ǀ ludje ſó bily perſileni od pridige tezh nedol. ogin pogaſſiti ǀ pade ena shivina veno jamo, ti tezhesh 2. ed. taiſti vun pomagat ǀ Oh sonze, sakaj hitrei netezhesh +2. ed. ǀ ta shena hitru tezhe 3. ed. k'Iesuſu ǀ Poſtojna netezhe +3. ed., ampak kakor ſtrela letj ǀ s' shkodo vashiga shivota, inu blaga kiekaj tezhete 2. mn. ǀ kadar rajsha cillu ti ſlepi sa nijm tekò 3. mn. ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo, teko 3. mn. pod ſkalo nyh leben ohranit ǀ hlapzi tezheo 3. mn. vrata operat ǀ po potu tuojh S. Sapuvidi netezheio +3. mn. ǀ tezi vel. 2. ed. k'ſtudenzu te ſapuvidi ǀ tezite vel. 2. mn. k' njemu, kir vaſſ iszhe ǀ prezej sdaj bi k' njemu tekal del. ed. m, bi ga objel, inu myr ſtoril ǀ Paſs pak kateri je ſvojm Gospudam tekil del. ed. m ǀ gdu bi bil v'mesti de bi ne tekel del. ed. m njega gledat ǀ je tekla del. ed. ž ſe skriti pod en figavu dreu ǀ Cellu mejstu je teklu del. ed. s njegovo truplu gledat ǀ Leta dua s' veſſeljam ſta tekla del. dv. m povedat ǀ ona dua bodo sa kruham tekla del. dv. m ǀ ubushjzi ſo vezhkrat sa njim tekli del. mn. m ǀ ſo egypterske shene, inu dekilze na gaſſo, inu na oknu tekle del. mn. ž njega gledat 2. teči, tj. premikati se (o tekočini): sazhne voda v' zholn tezhi nedol. ǀ kakor voda, katera tezhe 3. ed. po semli ǀ Potoki ad nature imaio de na ſdul pruti morij tekò 3. mn. ǀ tuoje vjokane ozhij, is Katereh grenke Solſe teko 3. mn. ǀ enu morie, v'Kateru vſi studenici, inu potoKi tezheo 3. mn. ǀ ta ſtudeniz je njemu v' garlu tekal del. ed. m ǀ je veſſelu, frishnu, bres palze teku del. ed. m ǀ s'skale Israelitarjam je voda tekla del. ed. ž ǀ de bi pozhaſſi voda noter netekla +del. ed. ž ǀ Mleku, inu med je po taiſti teklu del. ed. s ǀ ſolſe nuzh, inu dan is ozhij ym bodò tekle del. mn. ž 3. biti v obtoku: kamenitvi, inu leſſeni danary ſo tekli 3. mn.
Svetokriški
duh -a m duh, tj. 1. vonj: Edn kateri nikuli nej tabak nuzal, ſam duh im. ed. je njemu ſuper ǀ Duh im. ed. tvoiga oblazhila, je kakor duh im. ed. tiga kadilla ǀ Sveti Duk im. ed. pak skuſi nasho Mater S. Katholis Kershansko Zerku je sapovedal ǀ voda katera tezhe po shlebah obeniga duha rod. ed. neudobi ǀ tarta poshene to rosho, ali zvejt, kateri en lep duh tož. ed. od ſebe da ǀ zhe ta voda po glinu tezhe, duh tož. ed. od njega vſame ǀ kadar je bil umerl njegovu truplu en lep duh tož. ed. je od ſebe dallu ǀ to keho s' luzhio, inu lepem duham or. ed. je bila nepolnila ǀ roshiza je bila Maria Diviza, sakaj s'suojm lepem duhom or. ed. je bila pregnala ſmrad 2. breztelesno bitje: zhe je bil duh im. ed. Boshy koku je mogal biti hudizh ǀ ta nezhisti duh im. ed. vaſs je obſedel ǀ kateri je en zhiſt Duh im. ed. bres teleſſa ǀ vy ſrezhni Duhovi im. mn. imate gvishnu veliK vrshoh vaſho Krajlizo zhastiti 3. duševnost, duša: de bi nje duh im. ed. losheshi ſe mogal k' ſvojmu Stuarniku polsdignit, je ſvoje truplu s' poſtam zerala ǀ Moje ſerze nima meru moj Duh im. ed. nima pozhitka ǀ TuKai ſe naide mijr, inu pozhitiK tiga Duha rod. ed. ǀ brumnost nashiga meſsa, inu svetust nashiga Duha rod. ed. ǀ Prerok David v'duhu mest. ed. je previdil letu v'Nebuhojejne Christuſavu ǀ v'Duhu mest. ed. je vidil ta S. Sacrament ǀ Ieremias v' duhu mest. ed. je vidil ǀ de ſi lih v'Duhu mest. ed. je ſlab, inu bolan ǀ Bug je tem vbogim v'duhu mest. ed. Nebu oblubil ǀ meſsu ſe prauda s' Duham or. ed., napokaj dellaio te hude shelje pozhutiki nagaieio → Sveti Duh
Svetokriški
pitje -a s pijača: veliku krat en teden ſmò pres Kruha, voda je nashe pytje im. ed. ǀ tvoje pijtje im. ed. bo ta frishna voda, inu ſhpisha tu ſrovu korejne ǀ Na mejſti mojga shleht pytia rod. ed., bo meni danu tu Nebeſku vinu ǀ ta bolni sheli sdrauie, ta lazhni spisho, ta sheini pytje tož. ed. ǀ bodo ſa shpisho pelen, inu ſa pitje tož. ed. pak ta grenki shauzh imeli
Svetokriški
skala -e ž skala: Skala im. ed. od nature je ſuha, inu vſebi nima vuodè ǀ ena ſilnu velika ſkala im. ed. ſe je bila s'hriba utergala ǀ sapovej morju, inu kakor scala im. ed. tardu rata ǀ is ene tarde Skale rod. ed. frishna voda ſvera ǀ s'skale rod. ed. Israelitarjam je voda tekla ǀ en ſtudenz ojla je is taiſte ſkale rod. ed. teklu ǀ sapovej skali daj. ed., inu sazhne ſe potiti ǀ eni tardi ſkali daj. ed. bi ſe imel ſmilit ǀ en zholn je bil perletil na tajſto skalo tož. ed., ter ſe je bil resbil ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo, teko pod ſkalo tož. ed. nyh leben ohranit ǀ ima en mozhan grad na shivi skali mest. ed. ſisidan ǀ Vudari po ſkali mest. ed., kar prezej en frishen ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ skale im. mn. ſo ſe respokale ǀ te ſkale im. mn. ſe respokaio, ty grobi ſe odpreio ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo, sverjazhini te gosde, kazham te skale tož. mn., krajlam te dvore ǀ Jeſt najdem v' S. Piſſmu samerkane 4. ſuſebne ſkale tož. mn. ǀ njeh gnesdu ſturè na skalah mest. mn. raven morja
Svetokriški
žleb -a m žleb, kanal: shivènie je raunu kakor voda, katera tezhe po semli: Ali sakaj perloshi to beſſedo po semli? inu sakaj nepravi po shlebi mest. ed.? dokler po shlebi mest. ed. hitrèshi tezhe kakor po semli? Samerkajte de voda katera tezhe po shlebah mest. mn. obeniga duha neudobi ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah mest. mn. pelati Množinski obliki lahko kažeta na možni nastavek žleba ž, ki pa ne bi imel vzporednice pri nobenem drugem sloven. piscu in v nobenem drugem slovan. jeziku.
Svetokriški
blje prisl. primer. bolj: zhe ſi ble sbera hushi najde ǀ navado ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi, golufati blè kakor grèti, opraulat, inu marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy lajat presež.> Tiga tudi hudizh ſe nerble boij ǀ ogin v' mej elementi je ner ble tenak, ner lepshi sa volo ſvoje ſvetlobe ǀ pofliſſajte ſe kar nar ble vam je mogozhe Zapisi verjetno predstavljajo izgovor bəlj, kar je enklitična različica (Ramovš 1920: 314) primernika → bolje.
Svetokriški
četrto prisl. v četrto: ner poprej ſturj de vſa voda v' AEgypti v' kry ſe preoberne, drugu poshle te negnusne shabe, katere cell ægypt ſo bile napolnile, tryetje poshle vshy zhes ludy, inu shivino, zhetertu poshle muhe (IV, 188)
Svetokriški
dereč -a prid. deroč: nej li rejss de greh je en derezhi im. ed. m dol. potok ǀ is katerega vſt je shla vun ena derezha im. ed. ž voda ǀ ſèrd tiga Nebeſhkiga Rihtarja je perglihan enimu derezhimu daj. ed. m potoku ǀ kadar ta skrinia Boshja ſtariga Teſtamenta je imela zhes taderezhi +tož. ed. m dol. potok Iordan zhes pojti ǀ ſo zhes glaboke, inu derezhe tož. mn. ž vuode na plajshu v' tem S. Imenu ſe prepelali
Svetokriški
desni -a prid. desni: desna im. ed. ž roka nikuli nej bila v' sihnila ǀ kadar je kushoval to Sveto Rano deſſne rod. ed. ž ſtrani ǀ is deshne rod. ed. ž ſtrani voda, inu kri je vun tekla ǀ te toplize sverajo s'desne rod. ed. ž strani ǀ Verſite mresho na deſno tož. ed. ž roko ǀ de ſe ima poloshit na leuo ſtran, ter de ſe nima obernit na to deſno tož. ed. ž ſtran ǀ pogledai moje Rane, potipai mojo deshno tož. ed. ž ſtran ǀ kadar Longinus pak je bil mene v'deſno tož. ed. ž ſtran vubodil ǀ v'suoij deſni mest. ed. ž roki je dershal ſedem ſueisd ǀ je imel v'roki deſni mest. ed. ž eno gorezho ſvejzho desna ž desna stran: gre na desno tož. ed., ta drugi na levo ǀ ſedy Christus Iesus na deſni mest. ed. Ozheta Nebeſhkiga ǀ ſakaj na deſni mest. ed. ſtoy kir tij iſvoleni Stoje, inu nikar na levi kir ty pogubleni
Svetokriški
dišati -im nedov. 1. dišati, imeti vonj: lepshi ym dishi 3. ed. duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh ǀ lepu dishij 3. ed., Kokar violiza ǀ kuhary ſe pofliſſajo takorshne ſabele perpravit, de vſem dishj 3. ed. ǀ voda po ſhveplu deshi 3. ed. ǀ Lucifer ſi je ſmislil takorshno sabelo, de vſem deshj 3. ed., inu dopade ǀ obena ſpisha tebi nadishij +3. ed. ǀ golobzy ſo seshgani po dimu deſhè 3. mn. ǀ po celli gaſi je duh dishal del. ed. m ǀ naſha ſmert bo lepu dishala del. ed. ž ǀ ſtrashnu bo naſha ſmert diſhala del. ed. ž ǀ Bò taku lepu dishalu del. ed. s 2. duhati: imam en mozhan katar, de vſhe nekatere dny imam nuſs ſapert, de nezh nemorem dishati nedol. ǀ Ieſt dishim 1. ed., ali drugiga ne, ampak ta negnuſni ſmrad paklenski
Svetokriški
dokler vez. 1. saj: nej on poprej tebi sadosti sturj, dokler on je tebe reshalil pres vſiga urshoha ǀ kar je latinskiga nebom na ſlovensku preobernil, dokler Mashniki ſamij bodo lahku letu sturili ǀ dokler nej ſta Boga ſa ſvit, ampak nyh greshnu meſſu, inu hudizha vprashala, ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela ǀ dekler Philoſphus pravi ǀ Ah moje ſerze ſe v'meni joka, doler vezh ludy ſe najde 2. ker: dokler nej snal plavat prezeiga je bila voda posherla ǀ dokler Betſamitery ſe ſo bily podſtopili k' taiſtimu perblishat ſo bily pomerli ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani Sad, inu dokler nij ſe je lep ſdel, ga je utergala inu pokuſila 3. dokler: taku dolgu je v'ſaurashtviom Boshym shivil, dokler Bug ſam od ſebe je bil h'njemu poslal ſvojga Preroka Natana ǀ dokler te mlade tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij, de bi tem tizam neshkodovalu
Svetokriški
element -a m element, prvina, tj. ogenj, voda, zemlja ali zrak: premishleozh naturo tiga shlahtniga elementa rod. ed. tiga ognia ǀ lete offre imaio vseti s'elementa rod. ed. te semle ǀ Zhes element tož. ed. tiga luffta je dal oblaſt S. Elieſu, zhes element tož. ed. te uode S. Miklauſu ǀ zhes katerige Nebo inu vſu Elementi im. mn. ſe ſo vſdignili ǀ vſij elementi im. mn. ſó bily njemu pokorni ǀ G. Bug sapovej elementam daj. mn. ǀ s' ſvojo shaloſtno temmo sakrye vſe elemente tož. mn., inu lepote tiga ſvejta ǀ ogin v' mej elementi or. mn. je ner ble tenak ← lat. elementum ‛prvina, element’ tj. ‛ogenj, voda, zemlja ali zrak’
Svetokriški
frišen -šna prid. 1. svež, hladen: prezej en frishen im. ed. m ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ Dan, taiſti je popolnoma dober, kateri je iaſſen, doug, inu nej prevezh frishen im. ed. m, inu tudi prevezh gorak ǀ ta frishni im. ed. m dol. ſtudenz gorak rata ǀ is ene tarde Skale frishna im. ed. ž voda ſvera ǀ na ſred eniga frishniga rod. ed. m potoka ſtoji ǀ s'frishniga +rod. ed. m lejſà je ſvoje della dellal, de vſe kar je ſturil je puklaſtu ratalu ǀ mu imaio frishne rod. ed. ž vuode perneſti ǀ tezhe k'timu frishnimu daj. ed. m Studenizu ǀ sdaj ſe pergliha timu ſilnimu ogniu … Sdaj eni friſhni daj. ed. ž roſsi ǀ nam bo ſproſſila en frishin tož. ed. m desh, de nasho suho deshelo bo resfrishal ǀ Bug pokashe tei shalosni sheni en frishen tož. ed. m ſtudenz ǀ pokasal ta frishni tož. ed. m dol. ſtudeniz ǀ David je shelel pijti to frishno tož. ed. ž vodo ǀ ſvojo rano v' frishnim mest. ed. m ſtudenizu oprati ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni mest. ed. ž vodi ſo shiveli ǀ de bi njemu s' frishno or. ed. ž vodò hotel glavo smiti ǀ G: Bogu vaſhe pozhutike dokler ſo she frishni im. mn. m ǀ te frishne tož. mn. m studenze je v'krij preobernila 2. živ, poln življenja, živahen: sdaizi shiu, inu frishin im. ed. m gori skozî ǀ vſelej imà frishin im. ed. m, inu fliſſik biti k' duhounimu nuzu teh drugih ludy ǀ bo spet sdraua, inu frishna im. ed. ž gori vſtala ǀ kadar je ſamerkala, de katera je bila prevezh nepoſajena, inu frishna im. ed. ž, je taiſto sfarila, inu kregala, ter nej perpuſtila, de bi pejle druge pejſſmi ampak ſvete ǀ Ie bila ena lepa frishna im. ed. ž Dekilza, leta ſama od ſebe ſi naprej vſame pojti ven grad sa Mujshkro shlushit ǀ nej roshize taku frishne rod. ed. ž, inu piſſane, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ frishni im. mn. m, inu veſseli ostaneio ǀ Smò mladi, debeli, ardezhi, frishni im. mn. m, ter tudi mozhnu nagneni k' meſſenem lushtam ǀ nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne im. mn. ž gartroshe ← srvnem. vrisch ‛svež’
Svetokriški
greti2 nedov. iti, hoditi: navado ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi, golufati blè kakor grèti nedol., opraulat, inu marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy lajat Ta nedoločnik je vpliv vipavskega govora. Določne in deležniške oblike so navedene pri → iti.
Svetokriški
izliti -lijem dov. izliti: Kakor slijesh 2. ed. vodo s'ene poſsode (I/2, 64) ǀ je vun Slila del. ed. ž ta shlahtni, lèpu dushezhi bolſom (II, 92) izliti se izliti se: Kadar pak voda ſe ijslije taku nezh neostane v'poſsodi (I/2, 64)
Svetokriški
Izraelitar -ja m prebivalsko lastno ime Izraelec: ſama dua Israeliterja im. dv. ſta bila is Egypta v'deshelo te oblube prishla ǀ kamar Iſraelitery im. mn. ſe ſo obernili je ta potok sa nymi shal ǀ Nepametni ſo bily Israelitery im. mn. ǀ Iſraeliterij im. mn. kadar ſo bily sazheli pokushat mano ǀ s' tem mezham Israliterij im. mn. ſo bili pobili Filiſterje ǀ Iſraelitary im. mn. sazhneo zhes Mojſeſſa marmrati ǀ So zhudili ſe Israelitarij im. mn. ǀ Israelitary im. mn. … prezei ſo G. Bogu zhast inu hualo dali ǀ Balbini pisheio od Israeliterjou rod. mn. ǀ 600000. Israeliteriou rod. mn. je raishalu pruti desheli te oblube ǀ nej perpuſtil, de bi kuga ſe periemala shivine teh Iſraëliterjou rod. mn. ǀ kar samerkam od Israelitariu rod. mn. ǀ Philiſterij ſo bilij ano skrinio Boshjo Iſraeliterjom daj. mn. vſeli ǀ ony Iſraeliteriom daj. mn. ſo branili po nyh desheli raishat ǀ Mojſses je bil oblubil Maſsia Iſraëliterjom daj. mn. ǀ Mana katero G: Bug je Israeliterjom daj. mn. poshlal ǀ ga je bil premagal, inu Iſraeliteriamc daj. mn. ta lubi myr perneſil ǀ ſo ga Israeliterjem daj. mn. predali ǀ G. Bug je bil Jſraelitariom daj. mn. nyh veliko pregreho odpuſtil ǀ Bug Vſigamogozhi ie bil Israelitariom daj. mn. sapouedal ǀ je djal Jehu h' Israelitarjom daj. mn. ǀ Bug Vſigamogozhni je bil sapovedal Israeljtariom daj. mn. ǀ Filiſtearij ſo bili nasai poslali Iſraelitoriom daj. mn. to skrinio boshio ǀ s'skale Israelitarjam daj. mn. je voda tekla ǀ skala, katera je bila vodè Israëlitariam daj. mn. dala ǀ vſe kar od slata, inu ſrebra ſo bily Iſraelitarjem daj. mn. poſsodili ǀ nej ſe pofliſſaio Iſraeliterje tož. mn. premotit ǀ ſo pobili, inu pomorili Iſraeliterie tož. mn. ǀ Faraon je bil skoraj Israeliterje tož. mn. doshal ǀ G. Bug je per Iſraeliterjoh mest. mn. ǀ sa Israelitery or. mn. potegne meneozh vſe pod mezh parpravit ǀ derja sa Iſraëlitery or. mn. Izraélci, lat. V Israelita, mn. Israelitae, gr. Ἰσραηλίτης, mn. Ἰσραηλίτᾱς, svetopisemsko ljudstvo (SP 2 Sam 17,25, Jn 1,48); → Izrael1, → Izrael2
Svetokriški
izvirati -a nedov. izvirati: try ſtudenizi ſo bily sazheli s' noviga ſverat nedol. ǀ en novi ſtudeniz bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat nedol. ǀ ſe zhudio nad tem ſtudenizu kateri s'Paradiſha ſvera 3. ed., inu vus Egijpt resfrisha ǀ is terde skale ſturij de frishna ſlatka voda ſvera 3. ed. ǀ Iest pak ſe zhudim, de s'S. Rus. T. svera 3. ed. ta S: Sacrament ǀ sakj is ſamiga verha tiga viſſokiga hriba Parnaſſa ſuera 3. ed. ǀ s'nje sveraio 3. mn. vaſhi troshti ǀ oblizhe Boshje, is katiriga ſveraio 3. mn. vſy troshti nebeski ǀ is kateriga ſverajo 3. mn. shtery shlahtni ſtudenizi ǀ Ta ror, ta studeniz, te toplize sverajo 3. mn. s'desne strani, ja ſi ſamiga serza Chriſtuſa Iesuſa ǀ is tiga je ſveral del. ed. m en ſtudeniz ǀ v' taiſtem kamenu, is kateriga je vojle ſveralu del. ed. s ǀ s'studenizu olje, inu med je sveralu del. ed. s ǀ is tiga bodo ſverali del. mn. m ſtudenizi takorshne slatkuſti, inu veſſelja
Svetokriški
izvleči -čem dov. izvleči: Ti ſi taiſto dusho v' ta vezhni paku perpravil, tedaj bi imel spet taiſto s' pakla islezh nedol., inu Bogu jo povernit ǀ ga ima s'Tempelna vun slezhy nedol. inu vmorit ǀ tu kamenje odvalj, tiga mladenizha vun slejzhe 3. ed., inu oſdravi ǀ Peter hitru tezhe k' mory, ternik vershe, ribo vun sleizhe 3. ed. ǀ voda v'shternah martua ſtoy, ſe negane, inu aku po ſili ſe vun naslezhe +3. ed. obenimu nenuza ǀ ga peleta k' grobu tiga ohernika, ga is groba slejzheta 3. dv. ǀ yh vmorite, v'tem kir kry, inu blagu shnyh slezhete 2. mn. ǀ slezhij vel. 2. ed. vunkaj Gregoria s'te luknje teh Kazh ǀ bom jeſt tebi ta tern s' noge sleku del. ed. m ǀ onij ſo bilij njega is shterne isulekli del. mn. m, inu ſo ga Israeliterjem predali ǀ ſo raunu kakor lothava shena, katero pò vſi ſili Angeli ſo bily s' ſodome slekli del. mn. m
Svetokriški
jesih -a m kis: je ſturil, de voda, inu jeſſih im. ed. ſo dobru vinu ratali (III, 517) ǀ Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica, Bittonica, Valeriana, Rosmarin, Lorber, roshni jeſſih im. ed., inu vſe arznie tiga ſvejtà (IV, 200) ǀ krish ushe Cimpraio, shauzh s'jeſiham or. ed. mejsheio (II, 547) ← srvnem. eʒʒīh ← vlat. *atēcum < lat. acētum ‛kis’
Število zadetkov: 70