Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
vôjska -e ž (ó)
1. nav. ed. oborožene sile navadno kake države: vojska ima v državi velik vpliv; opremiti vojsko z modernim orožjem; dezertirati iz vojske; stopiti v vojsko; biti v službi v vojski; močna vojska; pripadnik vojske / Slovenska vojska
2. pripadniki teh sil: vojska napade, se umika; poveljnik vojske; premikanje vojsk; spijo kot Matjaževa vojska dolgo, trdno / najemniška vojska v nekaterih državah ki jo sestavljajo za plačilo najeti vojaki
3. vojaški spopad, navadno med državami; vojna: vojska se začne, konča / druga, prva svetovna vojska / star. iti na vojsko
// pog. čas trajanja takega spopada: po vojski se je marsikaj spremenilo; pred vojsko je bil zaprt
4. ed., pog. opravljanje določen čas trajajoče obvezne dejavnosti v oboroženih silah: vojska je za zdrave fante obvezna; odložiti vojsko / po diplomi je šel v vojsko
// čas opravljanja take dejavnosti: pripovedovati zgodbe iz vojske
5. ekspr., z rodilnikom velika množica: vojska novinarjev; spremlja jo vojska občudovalcev
● 
ekspr. imela sta vojsko prepirala sta se; črna vojska nekdaj vojska, sestavljena iz vojakov, ki niso redni vojni obvezniki in so vpoklicani le ob veliki vojni nevarnosti; preg. kjer nič ni, tudi vojska ne vzame kjer nič ni, ni kaj vzeti
♦ 
lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830; voj. služiti vojsko; kopenska vojska del armade, določen za vojaške dejavnosti na kopnem; stalna vojska ki jo ima kaka država v mirnem času; rod vojske
Pravopis
vôjska -e ž (ó) stopiti v ~o; konec ~e vojne; poud. ~ novinarjev |množica|; pojm., voj. žarg. odložiti ~o vojaščino
Celotno geslo Sinonimni
vôjska -e ž
pripadniki oboroženih sil navadno kake državepojmovnik
SINONIMI:
armada, vojaštvo, publ. čete, star. soldaščina, slabš. soldateska, zastar. vojstvo
Celotno geslo Etimološki
vójska -e ž
Pleteršnik
vójska, f. 1) das Heer; črna v., narod, na vojsko zoper Turke poklican, Zora (IV. 41.); der Landsturm, DZ., nk.; dopolnilna v., das Ersatzheer, narodna v., die Miliz, redovna v., die Linie, Jan. (H.); prednja v., die Vorhut, die Avantgarde, Cig., Jan.; zadnja v., die Nachhut, Jan. (H.); — 2) der Krieg; vojska bo, es wird ein Krieg ausbrechen; na vojsko iti, in den Krieg ziehen.
Prekmurski
vòjska -e ž vojska, vojaštvo: Voizka ABC 1725, A3b; Cſi ogen, ali vojszka, Vzeme nám vſze blágo BKM 1789, 10; Vojſzke tákse nej bilou BKM 1789, 99; Od Tiváristva i vojszke KM 1790, 82; Vküp je ſzpravo dvej tréſzeti jezér vojſzké KM 1796, 47; vszoj szvojoj vojszki naroucsi poszt KOJ 1848, 9; Kráo poſzlao je vojſzko ſzvojo KŠ 1771, 72; i poſzlavſi vojſzkou ſzpomouro je vſzo deczo KŠ 1771, 8; te Szrbio i Csarnogoro szvojov vojszkov dopunijo AI 1875, kaz. br. 3; Szlo'sene vojszke pa Napoleona tirajo dale KOJ 1848, 121; Tecsasz je Henrik szvoje vojszke na nouge posztavo KOJ 1848, 8; pren. nebéſza i zdühom vüſzt nyega vſza nyih vojſzka KŠ 1754, 93; I ta vojſzka vu nébi naſzledüvala ga je KŠ 1771, 802; I na nágli poſztáne zangyelom vno'zino vojſzké nebeſzke KŠ 1771, 168; da bi ſzlü'zili vojſzki nebeſzkoj KŠ 1771, 362; Ár z tebom jasz vojszko razbijem TA 1848, 13; Nas nepriátel, zvoiſzkouv náſz je opáſzal SM 1747, 79; Eto bi ſze Pred tvojom vojszkom ne ſztraso BKM 1789, 350
Celotno geslo Pohlin
vojska [vójska] samostalnik ženskega spola
  1. armada, vojska
  2. vojna

PRIMERJAJ: črna vojska

Celotno geslo Hipolit
vojska samostalnik ženskega spola
Vorenc
vojska žF92, armarevoiṡkó ẛbirati; bellumvoiska, voiskovanîe, ẛhovd; bellum inferreẛazheti voiskó; exercitusvoiṡka, voiṡke kardelu; expertus bellina voiṡki iṡkuſhen; fundere hostesvoiṡkó reṡbyti; impedimentum, impeditioṡmota, ṡabava, ṡaprega, branenîe, ṡaderṡhanîe, ṡapreṡhenîe na voiṡki bagaṡhe; inire pericula praeliorumſe v'eno nevarno voiṡkó podati; internecinus, -a, -um, bellum internecinumvoiṡka do konza pobyena; laena, -aenékadanî na voiṡki pláṡzh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en harvaṡhki manten; militia, -aevoiṡka, ṡhovd, ṡhold; propugnarebraniti ob zhaſſu te voiṡkè; tormentum bellicumṡhtúk na voiṡki; turmalis, -lekar eni voiṡki, ali kardelu ſliſhi
Svetokriški
vojska -e ž 1. vojska: ta ſaurashna vojska im. ed. ſe vſhe perblishuie, Katera bo vſe Konzhala ǀ cella voiska im. ed. je bila prebredla ta potok ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske rod. ed. ǀ David ga je bil od voiſke rod. ed. k'ſebi poklizal ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski daj. ed. ne perpusti ǀ njegovo vojsko tož. ed. prezej ſo bile pregnale, inu pobile ǀ prezei ſvojo veliko vojſko tož. ed. vkup ſpravi ǀ en General per ſvoj vojski mest. ed. ǀ David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit s'suojo vojsko or. ed. zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ General Ioab je enkrat s' veliko vojſko or. ed. zhes ſvoje ſauraſhnike vlekal ǀ s' ſvojo voisko or. ed. je oblegil enu meſtu ǀ s'veliko vojsho or. ed. pade v'njegovu Ceſarstvu ǀ vezh vela kadar ena dusha v' gnadi boshi en ſamkrat sdihne, kakor vſe vojske im. mn. Alexandra Macedonskiga ǀ Goſpud teh vojsk rod. mn. ǀ Nei li morebiti Bug General inu krajl zhes vſe vojske tož. mn. ǀ Katerim tuliKainkrat shuga s'Kuſi vojshe tož. mn. nashih ſauraſhnikou 2. vojna: Morebiti de tudi v' nebeſſih je billa vojska im. ed., inu boi ǀ je bila velika vojska im. ed. mej Judy, inu mej Ajdy sa volo Vere ǀ de bi od te njemu taku shkodlive, inu nevarne vojske rod. ed. imel nehati ǀ Gospud te vojskè rod. ed., inu maszhuajna ǀ dan te vojſke rod. ed. ſaſtopi minuto nje pozhetuia ǀ En drugi je nagnen k' vojski daj. ed. ǀ G. Bug ſe k'Vojski daj. ed. perpraula ǀ kadar dua ſe skregata, ali vojsko tož. ed. vkupaj imajo ǀ ſi je bil naprej uſel na vojſko tož. ed. pojti ǀ v' boiu naſh myr, na vojski mest. ed. naſhe premagajne ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni ſte roko, eni nogo, eni oku na voiski mest. ed. sgubili ǀ na vojſki mest. ed. konez vſameo ǀ vidimo de sdaj eno deshelo s'vojsko or. ed., to drugo s'kugo, eno s'potreſsmo, to drugo s'lakoto gajshla ǀ sdaj po celli Europi te ner hujshi vojske im. mn. meſta poderaio ǀ sa volo, velizih vojsk rod. mn. katire je imel ǀ Nepotrebne vojske tož. mn. sazhnejo, s'Kateremy veliku Mest Konzhajo
Celotno geslo Megiser
vojska -e samostalnik ženskega spola
Celotno geslo Megiser
vojska -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
vojska sam. ž ♦ P: 36 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DBu 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
vojska
Bovški
vojska ž
Celotno geslo Kostelski
vojskaˈvoːi̯ska ˈvȯi̯skẹː ž
Celotno geslo Pohlin
črna vojska [čŕna vójska] (vojska črna) samostalniška zveza ženskega spola

splošni upor, punt

Pravopis
Slovénska vôjska -e -e ž, stvar. i. (ẹ́ ó) |vojaška organizacija|
Celotno geslo Pohlin
vojska črna

GLEJ: črna vojska

Število zadetkov: 19