Zadetki iskanja
// zgod., zlasti v fevdalizmu vladar posamezne dežele ali samostojne države: določiti, izbrati vojvodo; ustoličevanje koroških vojvod
♦ etn. (romarski) vojvoda vodja romarjev
- 1. zgod. kdor ima fevd v užitku in je podrejen fevdnemu gospodu: podeliti fevde vazalom; vojvoda je bil kraljev vazal
- 2. slabš. podrejen, odvisen človek: noče biti nikogaršnji vazal / zahteve imperialističnih držav in njihovih vazalov
- 1. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol: ustoličiti nadškofa, vladarja; slovesno ustoličiti
♦ zgod. ustoličiti koroškega vojvodo
// ekspr. uradno postaviti, uvesti na službeno mesto: ustoličiti predsednika republike; na občini so ustoličili novi odbor - 2. ekspr. uveljaviti, utrditi: ustoličiti socializem; ustoličile so se lažne vrednote / nova moda je ustoličila dolga krila / ustoličil je novo glasbeno obdobje začel; Trubar je svoje ljudstvo ustoličil med kulturne narode s svojim delom uvrstil
● ekspr. tu se je ustoličil šele pred štirimi meseci nastanil, naselil
- ustolíčen -a -o: ustoličeni vojvoda; slovesno ustoličen
- 1. pog. kdor piše, igra narodno-zabavno glasbo: polke in valčki domačih vižarjev
- 2. nar. (romarski) vojvoda: izbrali so ga za vižarja