Zadetki iskanja
Besedje16
dobrovoljno prisl. ♦ P: 3 (JPo 1578, DB 1584, MD 1592); (dobro voljno) prisl. ♦ P: 2 (TtPre 1588, MTh 1603)
Besedje16
Pleteršnik
krivína,* f. 1) die Krümmung; lepa k. mesene klobase, Levst. (Zb. sp.); k. reke, die Strombiegung, DZ.; izravnavati krivine (Ljubljanici), Levst. (Močv.); želodčna k., die Magenkrümmung, Erj. (Som.); — etwas Gekrümmtes: der krumme Theil des Schlittenbaumes, Cig., Gor., Poh.; — ein Stück der Seitenwand des Mühlradkreises, Dol.; — die Wrange im Schiffbau, V.-Cig.; — 2) = krivica, das Unrecht: po krivini, Trub.; krivino voljno trpeti, Trub.; nas očisti vse krivine, Schönl.
Pleteršnik
potéči, -téčem, vb. pf. 1) ein wenig laufen; proč p., Dalm.; — 2) potečem, ich werde laufen: kam potečem? ajdi poteko k tebi, Dalm.; — voljno potečeš po potu zapovedi božjih, Bas.; — 3) abfließen, ablaufen; voda je potekla; čas je potekel; — auslaufen, ausrinnen: vino je poteklo, der Wein ist aufgebraucht worden; — 4) dahinfließen, hervorfließen; Denite mi truplo Pod kap od pipe, Da ravno poteče V usta moja, Npes.-K.; potoki po celem svetu poteko, Jsvkr.; — hervorgehen, C.; p. iz ust naroda samega, Let.
Pleteršnik
prenésti, -nésem, vb. pf. 1) hindurch-, hinübertragen: p. kaj črez vodo, Cig.; — 2) vertragen; mnogo vina prenese; — ertragen, aushalten; nadloge voljno p.; to se še prenese, das ist noch leidentlich, Cig.; — 3) anderswohin tragen, übertragen; p. kaj drugam; — transportieren (math.), Cel. (Ar.); člen na drugo stran enačbe p., Cig. (T.); — prenesen, tropisch, figürlich: v prenesenem pomenu, Cig. (T.), nk.; — 4) = odvrniti, abwenden: Bog nam to prenesi! Cig., C.; Bog prenesi! Gott behüte! Cig., Jan., Guts. (Res.), Glas.; Bog prenesi, da bi se šibe doteknil kateri otrok! Pjk. (Črt.); p. komu kaj, jemanden mit einer Sache verschonen, ihm etwas nachsehen, C.
Besedje16
Pleteršnik
téžək, (težȃk), -žka, adj. 1) von großem Gewicht, schwer; t. kakor svinec; — (pren.) težka jed, težke sanje, težka ječa; težko mi je, težko mi prihaja, es ist, wird mir übel; — 2) schwer zu machen, schwierig; težko delo; težko nesti; težko dihati; — težko je, krivico voljno trpeti; — iz težka, s težka (stę̑žka), schwer, mit Mühe; s težka se hraniti, Levst. (Nauk); s težka ga stane, es kommt ihm schwer an, Trub., Dalm.; — 3) težka je, sie ist schwanger, C., Z., Lašče; — 4) lästig, unverdaulich; zelo t. je; — 5) težko, schwerlich; težko bo kaj iz tega; = težko da: težko da pride = težko če pride, jvzhŠt.; težko če ne, höchstwahrscheinlich, jvzhŠt.; — compar. tę̑žji; adv. težje, nav. teže.
Pleteršnik
trpẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) leiden; pri delu mnogo t.; t. lakoto, žejo; škodo, krivico t.; t. pri čem, bei einer Sache zu kurz kommen; iz svojega t., aus seinem Sacke bestreiten; stroške bom jaz trpel, die Kosten werde ich tragen; — ertragen; vse voljno t.; sich gefallen lassen; tega ne trpim; sitneža ne trpim poleg sebe; vertragen; želodec mi ne trpi te jedi; — 2) sich halten, dauerhaft sein, dauern; dolgo t.; ta obleka me trpi dolgo, ich trage dieses Kleid lange; denar me ne trpi dolgo, ich habe das Geld nicht lange (= ich verbrauche es schnell); — trpeč, dauerhaft, Dict., Cig., Jan.; — 3) dauern, währen, anhalten; vse le nekoliko časa trpi; nekatera bolezen dolgo trpi.
Pleteršnik
vǫ́ljən, -ljna, adj. 1) willig, bereit; za vse v., zu allem bereit, M.; = vsega v., Ravn.-Mik.; deklica ga (mladeniča) ni voljna, t. j. mladenič ji ni po volji, BlKr.-Let.; duh je v., a meso je slabo; voljno potrpljenje; — 2) sanft, sanftmüthig, nachgiebig; v. človek, Cig., Dol., Gor.; — mild, gelind; v. dež, Cig., Dol.; v. zrak, Cig., Dol.; voljna sapa, Cig., Dol.; v. vetrc, Cig. (T.), Dol.; voljno vreme, C., Dol.; — voljno vino, milder Wein, Dol.; voljna voda, (ne trda, n. pr. deževnica), Dol.; — mürbe, weich; v. kruh, (ne suh in pust); — geschmeidig, weich; voljno sukno, usnje; voljni lasje, voljna dlaka, trava; — 3) moralisch frei, V.-Cig.; freiwillig: v. dar, voljne obljube, Dalm.; — 4) ves vọ̑ljni svet, die ganze uns offene Welt, Alas., Krelj, Dalm., Schönl., Npes.-Mik.; po vsem voljnem svetu, Trub., Jap. (Prid.).
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
voljno prislov
Vorenc
voljno prisl., F11, aequanimiter, poterpeẛhlivu, s'krotkim ſerzom, volnu; ferre fortiter, volnú tarpéti; libens, -tis, rad, s'dobro volo, kateri rad, inu volnú kai ſtury; libenter, rad, volnú; lubens, rad, inu volnú; obsecundare, bugati, volnu tú ṡavkaṡanu ſturiti; pati aequo animo, volnu, inu rad tarpéti; patienter, volnú, potarpeṡhlivu; spondere, volnú oblubiti, ali obeitati; sufferre, preneſti, volnú tarpéti; volans, rad, volàn, volnú, kateri hozhe
Svetokriški
voljno prisl. voljno, rade volje: rat, inu volnu h'temu pervolj ǀ kadar bi bil mogal pres ſpiſhe bi bil volnu ſtal ǀ kulikain mrasa, inu urozhine volnu, inu s'veſseljam je prenesla ǀ de en Tat, en Rasbojnik bi ſam od ſebevolnu v' roke tyh berizhou, inu rabelnou ſe podal
Besedje16
voljno prisl. ♦ P: 36 (TC 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje16
Prekmurski
vòlno prisl. voljno: csi vsaloſzt opádnes volno jo preterpi SM 1747, 89; Cſi betega nemres volno trpeti KM 1783, 287; Eſcse ſzmrt tüdi, Volno trpeti mi jo Pomágaj BKM 1789, 70; Dober fárnik volno vcsini, ka nyemi velijo KOJ 1845, 119
Prekmurski
zvòlno prisl. voljno: táksi tüdi doszta bilô, ki szo zvolno privolili AIP 1876, br. 5, 2; vsze zvolno noszi AIN 1876, 65
Število zadetkov: 17
Dostopnost