Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Geologija
celenteráti -ov m
Geologija
cenosárk -a m
Geologija
cévasta kóst -e kostí ž
SSKJ²
diafrágma -e ž (ȃ)
1. anat. mišična pregrada med prsno in trebušno votlino, prepona: diafragma se širi in krči
2. med. opna na kovinskem obročku, ki zapira spermijem dostop v maternico: uporabljati diafragmo
♦ 
elektr. prepustna opna, ki loči v elektrolitski celici anodni del od katodnega; fiz. priprava v optičnih aparatih za omejevanje svetlobnega curka; zaslonka
SSKJ²
dnò s, rod. mn. dnòv in dnôv stil. dán, mest. mn. dnìh in dnéh (ȍ ȁ)
1. spodnji, osnovni del posode ali posodi podobne priprave: izbiti sodu dno; napraviti, očistiti dno; vstaviti sodu dno; gošča se zbira na dnu lonca; kovček z dvojnim dnom; ravno dno; skleda brez dna / dno ladje, panja; posteljno dno iz žične mreže / izpiti kozarec do dna do konca, popolnoma / kot poziv pri pitju do dna! / pesn. izpiti kupo bridkosti do dna
// spodnji, najnižji del poglobitve v zemeljski površini: voda je tako globoka, da ne dosežeš dna; ladja je zadela ob dno; morsko, rečno dno; peščeno dno; plitvo dno; kamenje na dnu potoka / v dno se je prišlo po skalnati in grmičasti strmini; pren. dno neba
2. navadno s prilastkom del prostora ali plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo: zajeti vodo z dna; potopiti kaj na dno morja; pog. kaj delate s čolnom, bi radi šli na dno? bi se radi potopili; na dnu brezna, jame je temno; globoko v dnu je ležalo mesto; pren. s pogledom je hotel prodreti na dno njegove duše; na dnu sta si prav blizu, saj sta že dolgo prijatelja; če natančneje presodimo, ni na dnu nič resnega
// spodnji del česa: tam je dno stene; brezno je segalo nekako do dna hriba; sedel je na dnu stopnic
// najbolj oddaljeni del česa: z dna ulice so prihajali neprijetni zvoki / v dnu oči je smeh; pren., vznes. njegov glas prihaja k nam iz dna stoletij
3. knjiž., navadno s prilastkom najnižji, najrevnejši družbeni sloj: dno družbe; v drami je prikazano dno takratnega življenja; ljudje z malomeščanskega dna / bil je pometač, živel je prav na dnu
4. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom, v zvezi dno duše, srca izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: iz dna duše je prepričan; iz dna srca sem ti hvaležen; ljubiti, sovražiti iz dna srca; v dno duše, srca ga je bilo sram / v dnu svoje duše se je čutil ponižanega
// v zvezi do dna popolnoma, čisto: dojeti do dna; dogodek ga je do dna pretresel; spoznal ga je do dna
● 
pog., ekspr. ta človek nima dna ni mu nikoli dovolj jedi in pijače; tej stvari ne vidim dna konca; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; ekspr. ta prepad je brez dna zelo globok; pogledati, seči stvari do dna spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše; priti vprašanju do dna razrešiti vprašanje; dihniti iz dna globoko iz pljuč; iz dna spremeniti življenje popolnoma, v celoti; publ. naše moštvo je na dnu tabele na enem izmed zadnjih mest; na zadnjem mestu; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano
♦ 
anat. lobanjsko dno sestavljena ploščata kost, ki deli lobanjsko votlino od ustne in nosne votline; medenično dno mišična obloga spodnjega dela medenice; bot. listno dno del lista, kjer vstopa iz stebla osrednja listna žila; glasb. resonančno dno spodnja plošča resonančnega trupa pri klavirju, godalih in nekaterih brenkalih; geogr. dno doline
SSKJ²
drenírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. odvajati vodo, zlasti z zamočvirjenih zemljišč: travnike bi bilo treba čim prej drenirati / zadruga je že začela drenirati delati odtočne jarke, polagati cevi
2. med. odvajati izcedek iz rane ali telesne votline: nosno votlino bo treba drenirati
Pravopis
drenírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dreníranje (ȋ) kaj ~ travnike |odvajati vodo|; zdrav. ~ nosno votlino
Botanika
ênopredálasta plódnica -e -e ž
Pravopis
favkál -a m (ȃ) jezikosl. |zapornik z odporo v nosno votlino|
Farmacija
gél za nós -a -- -- m
SSKJ²
gognjáti -ám nedov. (á ȃ)
star. govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino; nosljati: nerazumljivo je gognjal
Celotno geslo Kostelski
hohnatiˈxọːxnat -an nedov.
SSKJ²
hohnjáti -ám nedov.(á ȃ)
govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino; nosljati: težko ga je bilo razumeti, ker je hohnjal
    hohnjáje :
    hohnjaje je dejal
Celotno geslo Pohlin
hohnjati [hohnjáti hohnjȃm] nedovršni glagol

govoriti nerazločno tako, da zrak uhaja tudi skozi nosno votlino; nosljati; hohnjati

Celotno geslo Pohlin
hohnjavec [hohnjȃvǝc] samostalnik moškega spola

kdor nerazločno govori tako, da zrak uhaja tudi skozi nosno votlino; nosljavec; hohnjač

Farmacija
íntraperikardiálna uporába -e -e ž
Farmacija
íntraperitoneálna uporába -e -e ž
Farmacija
íntraplevrálna uporába -e -e ž
SSKJ²
izríti -ríjem tudi zríti zríjem dov., izríl in izrìl tudi zríl in zrìl (í ȋ)
1. z ritjem spraviti iz česa: črvi so izrili kupčke prahu iz preperevajočega opaža; krt izrije zemljo
2. z ritjem narediti: črv izrije luknjico; izriti si votlino v snegu
3. izpuliti: izriti plevel s korenino
    izríti se tudi zríti se ekspr.
    s težavo priti iz česa ovirajočega: izriti se iz globokega snega / s težavo se je izril izza mize
    izrít tudi zrít -a -o:
    izrita jama; izrita zemlja; s koreninami izrito drevo; 
prim. zriti
Farmacija
kápljice za nós -ic -- -- ž
Število zadetkov: 91