Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
cínast -a -o prid. (ī) kositrn: cinast vrč; cinasta krsta; cinasta posoda; jedel je z navadno cinasto žlico / cinasta pločevina
SSKJ
cíprčan -a (í) vino z otoka Cipra: vrč ciprčana
SSKJ
cúc -a (ȗ) nar. dulec: Razjarjeni sin je zgrabil za vrč .. si potisnil cuc v razgreta usta in vlekel, dokler ni moral spet po sapo (Prežihov)
SSKJ
črépati -am in črepáti -ám nedov. (ẹ̄; á ȃ) nar. severovzhodno pohlepno ali veliko piti: črepala sva jabolčnik, ročko za ročko; zgrabil je vrč in začel hlastno črepati pijačo / ekspr. tek sem izgubil, le črepal bi neprestano pil
SSKJ
dodelávati -am nedov. (ȃ) približevati se koncu dela: lončar dodelava vrč / dodelavati pesniško delo
SSKJ
dolgovrát in dolgovràt -áta -o [u̯gprid. (ȃ; ȁ á) ki ima dolg vrat: visok, dolgovrat fant / dolgovrata žirafa / dolgovrat vrč
SSKJ
dvórôčen in dvóróčen -čna -o prid. (ọ̑-ō; ọ̑-ọ̄) 
  1. 1. nanašajoč se na dve roki: dvoročno delo / dvoročna sekira sekira, ki se drži z dvema rokama; dvoročna žaga žaga, ki jo vlečeta dva človeka
     
    muz. dvoročna skladba skladba, ki se izvaja z dvema rokama
  2. 2. ki ima dva roča, ročaja: dvoročni vrč
SSKJ
dvórôčka -e ž (ọ̑-ȏ) arheol. vrč z dvema, navadno nesorazmerno velikima ročema
SSKJ
glínast -a -o prid. (í) ki je iz gline: glinasti izdelki; glinast vrč; glinasta skleda
// ki vsebuje glino: glinasta tla
 
petr. glinasti lapor; glinasti skrilavec; um. glinasta plastika
    glínasto prisl.: glinasto rjav
SSKJ
glínovnat -a -o prid. (í) redko glinast, glinen: glinovnat vrč
SSKJ
gŕčka -e ž (ŕ) manjšalnica od grča 3: Sin je zgrabil vrč in nalil očetu in sebi dve glinasti, zelenkasti grčki, bratu Ladeju, materi in sestri pa tri kozarce (Prežihov)
SSKJ
kamenína -e ž (ī) obrt. loščena žgana glina boljše vrste: posoda, vrč iz kamenine
// izdelek iz take gline, navadno reliefno okrašen; prim. kamnina
SSKJ
kónva -e ž (ọ̑) zastar. kangla: nalivati vodo v konvo / konva za mleko
// vrč, ročka: majolike in konve
SSKJ
kosítrn -a -o prid. (ī) ki je iz kositra: kositrn vrč; kositrna posoda / kositrna barva / ekspr. nad mesto se je spustilo kositrno nebo
SSKJ
kvás -a (ȃ) 
  1. 1. snov iz kvasovk, navadno za vzhajanje testa: razdrobiti kvas; star, svež kvas; zamesiti testo brez kvasa, s kvasom / kupiti kos kvasa / tovarna kvasa / pivski kvas
    // ekspr. kar daje spodbudo, moč: te nove ideje so postale kvas socialistične preobrazbe / mladina je kvas revolucionarnega gibanja
     
    ekspr. dežela je sedaj v kvasu ima vse možnosti za uspeh, uveljavitev
  2. 2. navadno v ruskem okolju osvežilna pijača iz rži, kvasa in slada: poln vrč kvasa
SSKJ
mléčnik -a (ẹ̄) 
  1. 1. nav. slabš. mlad, neizkušen človek: kaj bo tak mlečnik z denarjem / kot nagovor ne usti se, ti mlečnik
  2. 2. anat. mlečni zob: izdreti mlečnik; mlečnike je imel vse gnile
  3. 3. rib. ribji samec: mlečniki in ikrnice
  4. 4. knjiž. vrč za mleko: odbiti dulec pri mlečniku
    ♦ 
    bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus
SSKJ
navézniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. nagniti: Nato je naveznil vrč in izpil do dna (Prežihov)
SSKJ
obróbek -bka (ọ̑) 
  1. 1. kar kaj obroblja: gledati čez obrobek na očalih; zidovje z masivnimi okenskimi obrobki; vrč z zlatim obrobkom / zelen obrobek ob cesti
    // trak, pas blaga za vidno obrobljanje ali okras obleke, oblačila: bel obrobek na ovratniku / copate s krznenimi obrobki
  2. 2. obrobni, krajni del česa: obrobek gozda / opombe na obrobku na robu
     
    alp. obrobek okrajek; les. obrobek končni del hloda, ki je polkrožno obsekan; vet. roženi obrobek odebeljena vrhnja plast ob zgornjem robu kopita
    // vrtn. obrobna gredica: na obrobkih že cvetijo nageljni
SSKJ
odmakníti in odmákniti -em dov. (ī á) 
  1. 1. spraviti z določenega mesta, položaja: odmaknil je desko in pogledal v barako; odmaknila je košaro, da je lahko sedel; odmakniti ponev na rob štedilnika; z roko je odmaknil zaveso in vstopil / odmakniti zapah
    // spraviti iz neposredne bližine česa ali v večjo oddaljenost od česa: odmakniti omaro od stene, posteljo od okna; odmakniti se od peči; odmakniti se za dva koraka; malo se odmakniti / odmakniti kukalo od oči, vrč od ust / cesta se odmakne od naselja
  2. 2. s spremembo mesta, položaja doseči, da ne pride do prijema, dotika: prestrašil se je in odmaknil glavo; odmaknila je roko, kot bi jo kača pičila
    ● 
    ekspr. izpit bi rad še malo odmaknil odložil; ekspr. odmakniti pete oditi; pobegniti; ekspr. ni odmaknil pogleda z njega ni ga prenehal gledati; ekspr. odmaknil je roke od te zadeve noče se več ukvarjati z njo; ekspr. vojna se je za hip odmaknila od njiju za hip nista mislila nanjo
    odmakníti se in odmákniti se 
    1. 1. navadno v zvezi z od postati drugačen po lastnostih, značilnostih: odmakniti se od ljudstva in njegovega čustvovanja / umetnost tega obdobja se je odmaknila od tradicije
      // prenehati (popolnoma) vztrajati pri čem, (popolnoma) upoštevati kaj: odmakniti se od norm, stališč / odmakniti se od predmeta pogovora / pri gradnji se je odmaknil od načrta
    2. 2. z dajalnikom narediti, da ne prihaja več do srečanj, stikov s kom: odmaknil se je njihovi družbi / odmakniti se domu
    3. 3. priti glede na določen trenutek, čas v položaj, da je od njega že pretekel določen čas: vojna se je že precej odmaknila
      ● 
      ta dogodek se je že precej odmaknil od nas nas zlasti čustveno ne vznemirja več; komaj se je teden odmaknil, že so ga prišli terjat minil; ekspr. odmakniti se od vsakdanjega življenja prenehati se zanimati zanj
    odmáknjen -a -o 
    1. 1. deležnik od odmakniti: od sten odmaknjeno pohištvo; biti odmaknjen od resničnosti; časovno odmaknjen
    2. 2. ekspr. zelo oddaljen, težko dostopen: odmaknjeni kraji; živeti v odmaknjeni vasi
    3. 3. ekspr. neživljenjski, nestvaren: odmaknjeno gledanje na stvar / odmaknjena lepota / nekoliko odmaknjen pogled odsoten
      ● 
      v breg odmaknjene hiše pomaknjene
SSKJ
pívski1 -a -o prid. (ī) nanašajoč se na pivce: vesela pivska družba / dragocen pivski rog, vrč; pivska soba je polna pivcev / pivske pesmi
 
šalj. pivski bratec kdor rad pije, poseda po gostilnah
Število zadetkov: 37