- èrnejši , nigrior, nigrius, zhernéſhi
- najèrnejši , nigerimus, -a, -um, zilú narzhernéſhi
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: črn prid., veratrum album, zhmerika Scopoli album. Nigrum zherna, erdezha zhmerika
Zadetki iskanja
Vorenc
črn prid., F46, ater, atra, atrum, zhirn, zhirn kakòr vogil; atra bilis, zhirna ṡholzh, kry melancoliṡh, od ẛazhirneliga ẛholzhá boléẛan; atricolor, zherna farba; crocire, crocitare, krokati, krizhati, kakòr en krokar, ali zhern vrán; furvus, -a, -um, zhern; hypocandria, tú mehku na ſtrani, boléṡan te zherne ṡholzhy, ṡmamlenúſt; internigrans, v'meis zhern, ozhernklaſt; mare Euxinum, tú zhernu morjè per Conſtantinopoli; melancholia, -ae, klavernoſt, ena zherna ṡhólzh, ali kry, katera zhlovéka ṡhaloſtniga déla, umnoſti teṡhkozha; niger, zhern; panis ater, zhern krúh; ravidi oculi, zherne ali plave ozhy; teter, tetra, tetrum, gard, zhern
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: črn prid., veratrum album, zhmerika Scopoli album. Nigrum zherna, erdezha zhmerika
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: črn prid., veratrum album, zhmerika Scopoli album. Nigrum zherna, erdezha zhmerika
Celotno geslo
eSSKJ16
divjačina -e samostalnik ženskega spola
1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom; SODOBNA USTREZNICA: divjačina
1.1 prosto živeče, neudomačene, divje živali
2. s prilastkom velika, nevarna divja žival; SODOBNA USTREZNICA: zver
3. samorasel, necepljen poganjek vinske trte; SODOBNA USTREZNICA: divjak
FREKVENCA: 62 pojavitev v 9 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
dokler (dokler, dokljer) veznik
1. v časovnih odvisnih stavkih, redko v zvezah dokler – dotle, dokler – tako za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega; SODOBNA USTREZNICA: dokler
1.1 v zvezah s koli, godi za poudarjanje nedoločnosti, poljubnosti trajanja odvisnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: dokler
2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler
2.1 brez zanikanega glagola, redko v zvezi noter dokler, v TPo 1595 pogosto v zvezi dokler da
2.2 z zanikanim glagolom
3. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v odvisnem stavku dogaja ob istem času kakor dejanje v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem ko
4. v vzročnih odvisnih stavkih, po vzoru pomenskih možnosti nemškega veznika dieweil za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: ker
FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 22 delih
Pleteršnik
izrȃstək, -tka, m. der Auswuchs, Mur., Cig., Jan., C.; nadočni i. pri jelenovem rogovju, der Augenspross, Cig.; das Wasserreis, Cig.; izrastke delati, unnütze Schösslinge treiben, Cig.; njegovi lasje so kakor palmovega drevesa izrastki, črni kakor vran, Škrinj.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
kavráč, m. 1) der Truthahn, Mur., Cig., Jan., Danj.-Mik., Glas., Zora, Vest., Slom.; — 2) = vran, C.
Pleteršnik
kí, ka, ko, pron. = kateri, Krelj, na vzhodu; ki vrag! wer Teufel! Mur.; ki vrabec je to prel! Vrt.; ki ti je vran! jvzhŠt.; v ko selo prišla, na to kolo prela, Ist.-Jan. (Slovn.); s kem — s tem, je — desto, Mik. — prim. stsl. kyj.
Pleteršnik
klokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) glucken, Mur., C., Met.; vran klokoče, krächzt, Zora; — 2) sprudeln, prudeln, Cig.; čisti izvor klokota, Vrt.; voda po grlu klokoče, Z.
Prekmurski
kóuvran in kóvran -a m krokar: Varjú; kouvran KOJ 1833, 181; Najvékši vsej vran je kovran AI 1878, 25; je vö püſzto Noe na okno te bárke ednoga kouvrana KM 1796, 12; toga ocsi dolſzki kouvránye vo ſzklivéjo KŠ 1754, 32; geto ſzo ga kouvranye pojeli KM 1790, 56; Vzemte na pamet kouvrane KŠ 1771, 212
Vorenc
kričati nedov., F13, acclamare, krizhati, vpiti, vukati, s'enim drugim ſe resveſſeliti; acclamitare, vezhkrat vpiti, inu glasnú krizhati; clamare, vpiti, krizhati, ſhrajati, klizati; clamitare, vſeṡkuṡi krizhati, vriṡzhati; conclamare, vpiti, s'enim drugim krizhati; crocire, crocitare, krokati, krizhati, kakòr en krokar, ali zhern vrán; declamitare, vſe ṡkuṡi vpiti, ali krizhati; gruere, krizhati kakòr ṡherjavi; inclamare, en eniga krizhati, na vus glas klizati; occlamitare, pruti enimu vſeṡkuṡi krizhati, ali vpiti; perclamare, krizhati, inu glaſnu ſhrajati, ali vpiti; quiritare, vel quiritari, na pumozh upiti, inu na vuṡ glaṡ krizhati; vociferari, ukati, vpiti, na vus glaṡ, krizhati
Vorenc
krokar m, F5, coracinus, -a, -um, kar je od vrana, ali krokarja; corvus, -vi, krokar, vrán; orl, vrán, krokar, corvus; corvus, corax, en vrán, orl, krokar; crocire, crocitare, krokati, krizhati, kakòr en krokar, ali zhern vrán;
Pleteršnik
krǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen; krokar kroka, Cig.; vran kroče, C.; quacken: žaba kroče, C.; grunzen: svinja kroče, C.
Vorenc
Pleteršnik
máčeha, f. 1) die Stiefmutter; kolikor mačeh dobrih, toliko vran belih, Kras-Erj. (Torb.); — 2) das Stiefmütterchen (viola tricolor); — tudi: die Hundsrose (rosa canina), Cig.; — ein Auswuchs an den Dornen, die Dornrose, Cig.
Vorenc
nočen prid., F17, cicuma, ena nozhna tyza; circitores, nozhni vahtarji; concubium noctis, pervi nozhni ſen, nozhna tihoſt; conticinium, molzhanîe, nozhni myr perviga ſná; lemures, nozhne poſhaſti, katere po hiſhah ropotajo; matula, -ae, ena kahla ṡa ṡzanîe, nozhna zherpinîa; nicticorax, noz[h]ni vran; noctivagus, -a, -um, ponozhni ṡhterzar, nozhni klateṡh; nocturnus, -a, -um, nozhni; nycticorax, nozhni vrán. Sova: seu vespertilio. Psl:101.vers:7; solanum, -ni nozhna ſénza: paſje jagode, ṡeliṡzhe; vecticularius, en nozhni tat; vigilia, -ae, vahta, ſtraṡha, nozhna vahta; vitta, -ae, ena nozhna auba
Celotno geslo
Megiser
nočen pridevnik
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
Vorenc
povoden prid., F9, alcedo, alcedon, ena morska tyza, povodnimu kuſſu podobna; ceyn, povodni kús; povodni kus, ceyn; halcyon, alcedo, ena morṡka tyza enimu kuſſu podobna, povodni kúṡ; povodni kús, halcyon, alcedo; ixion, povodni ku3. Deut:14.v.13; povodni kus, ixion; ortygometra, -ae, krail teh prepelyz, ena neṡnana tyza, tem povodnim kokuſham podobna. Sap:16; phalacrocorax, -cis, povodni vrán, tyza kakòr ena velika raza
Pleteršnik
preletováti 1., -ȗjem, vb. impf. ad preleteti; 1) durchfliegen; durcheilen; — durchfahren, durchdringen; — 2) hin und her fliegen: ptice preletujejo, Vrt.; = p. se: po polju se je preletovala tolpa vran, LjZv.; — 3) vorüberfliegen; vorübergehen; — 4) (im Fliegen) zuvorkommen.
Vorenc
raca1 ž, F5, ales, tyza, ẛlaſti te velike s'peruti ẛhivali, kokuſhi, raze, goſſy etc:; anas, anatis, ena raza; anatarius, razhji paſtyr, inu guſji, ali kar razam ſliſhi; chenotrophia, proſtor ẛa raze, inu goſſy rediti; phalacrocorax, povodni vrán, tyza kakòr ena velika raza
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 32
Dostopnost