- 1. ptica z navadno ukrivljenim, ostrim kljunom in zakrivljenimi kremplji, ki se hrani zlasti s pticami, z manjšimi sesalci: kragulj, postovka, jastrebi in druge ujede; kričati, vreščati kot ujeda / ptica ujeda
- 2. ekspr. kdor komu kaj neusmiljeno, brezobzirno jemlje: ta ujeda je kmalu začela izterjevati dolgove
● redko ona je prijazna, on pa je ujeda ujedljivec
Zadetki iskanja
SSKJ
ujéda -e ž (ẹ̄)
SSKJ
vreščánje -a s (ȃ) glagolnik od vreščati: prihod leva je povzročil vreščanje opic / cirkus se je tresel od vreščanja gledalcev
SSKJ
vreščáti -ím nedov., vréšči in vrêšči; vréščal in vrêščal (á í)
- 1. oglašati se z močnimi, rezkimi, neprijetnimi glasovi: gosi, šoje vreščijo; v kletki so vreščale opice; vreščati kot sraka / ekspr. meso je prijetno vreščalo nad plamenom cvrčalo
// z močnimi, rezkimi, neprijetnimi glasovi izražati vznemirjenost, bolečino: čoln se je gugal in ljudje so vreščali; ni oblikovala več besed, samo vreščala je; vreščati od strahu - 2. slabš. zelo kričati: ženske so vreščale in se pogajale za ceno; vreščali so, da je šlo skozi ušesa / kaj tako vreščiš, saj slišim glasno govoriš
// preh.: ni je razumel, kaj vrešči govori, pripoveduje; na sodišče boš šel, je vreščal; kar naprej vrešči nad njimi jih grobo, glasno ošteva
// zvočniki po mestu spet vreščijo
// zelo glasno jokati: otrok je kljub zibanju vreščal
- vreščé: vrešče čofotati po vodi
- vreščáje neprav. vrešče: ženske so vreščaje zbežale
- vreščèč -éča -e
- 1. deležnik od vreščati: otroci so se vreščeč podili okrog hiše; vreščeča šoja
- 2. ekspr. rezek, oster: vreščeč glas; vreščeč smeh
SSKJ
vriščáti -ím nedov. (á í) star. vreščati: hijene so grdo vriščale / vriščala je in se otepala vsiljivca
- vriščé: otroci so vrišče skakali po vodi
- vriščèč -éča -e: divje race so se vriščeč spreletavale
Število zadetkov: 4
Dostopnost