- 1. oglašati se z močnimi, rezkimi, neprijetnimi glasovi: gosi, šoje vreščijo; v kletki so vreščale opice; vreščati kot sraka / ekspr. meso je prijetno vreščalo nad plamenom cvrčalo
// z močnimi, rezkimi, neprijetnimi glasovi izražati vznemirjenost, bolečino: čoln se je gugal in ljudje so vreščali; ni oblikovala več besed, samo vreščala je; vreščati od strahu - 2. slabš. zelo kričati: ženske so vreščale in se pogajale za ceno; vreščali so, da je šlo skozi ušesa / kaj tako vreščiš, saj slišim glasno govoriš
// preh.: ni je razumel, kaj vrešči govori, pripoveduje; na sodišče boš šel, je vreščal; kar naprej vrešči nad njimi jih grobo, glasno ošteva
// zvočniki po mestu spet vreščijo
// zelo glasno jokati: otrok je kljub zibanju vreščal
- vreščé: vrešče čofotati po vodi
- vreščáje neprav. vrešče: ženske so vreščaje zbežale
- vreščèč -éča -e
- 1. deležnik od vreščati: otroci so se vreščeč podili okrog hiše; vreščeča šoja
- 2. ekspr. rezek, oster: vreščeč glas; vreščeč smeh