Ark kmetija, ark središče
Prosimo za mnenje o izrazu ark , ki se na področju živinoreje uporablja v zvezah ark kmetija in ark središče (tudi z različicami zapisa ark- , Ark- in ARK ) in označuje prizadevanje za ohranjanje in rejo nacionalnih avtohtonih pasem po Evropi. V projekt Evropske komisije ELBARN je že od leta 2010 vključena Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki kmetijam in središčem, npr. živalskemu vrtu, podeljuje status ark . Izraz ark je v slovenščino prevzet iz angleščine (npr. Ark farm , Ark net , Ark centre ). Gre za svetopisemski skrajšani izraz za Noetovo barko (ang. Noah's ark ), zato je v angleščini uveljavljen zapis z veliko začetnico. V nemščini in italijanščini se uporabljata izraza Arche in arca . Na Biotehniški fakulteti menijo, da je izraz ark ime statusa in da je "mednarodno prepoznaven, ker ga kot takega priznavajo tudi v okviru mreže ERFP (ang. European Regional Focal Point for Animal Genetic Resources ), ki deluje v okviru FAO (ang. Food and Agriculture Organisation ) in EAAP (ang. European Federation of Animal Science ). Sedež sekretariata ERFP deluje na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot take so ark kmetije in ark središča vključeni najmanj že od leta 2010 v najmanj dva dolgoročna programa varstva biotske raznovrstnosti (2010–2016, 2017–2023), ki sta uradna dokumenta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in sta dosegla precejšnjo prepoznavnost v Sloveniji, vsaj v našem kmetijskem prostoru". Izraza ark v slovenščini še ni. V križankah se pojavlja geslo arka , vendar gre najbrž za hrvatizem ( Noina arka ). Ali ark (oz. arka ) lahko kar tako uvedemo v slovenščino, da ohranimo prepoznavnost te dejavnosti? Če bi želeli ustrezen prevod, bi bila to lahko samo Noetova barka , saj je zgolj barka presplošno. Bi bilo v tem primeru ustrezno poimenovanje npr. noetova kmetija/središče ali kmetija/središče noetova barka ?
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Cenilka
Zanima me, kako pravilno sloveniti angleški termin estimator , ki se uporablja na področju ekonometrije in označuje spremenljivko, s katero ocenjujemo določen parameter. V praksi se uporablja slovenski termin cenilka , a bi bilo po mojem mnenju pravilneje uvesti termin ocenjevalec oz. ocenjevalka , saj govorimo o ocenah in ocenjevanju. Kakšno je vaše mnenje?
Zanima me, kako pravilno sloveniti angleški termin estimator , ki se uporablja na področju ekonometrije in označuje spremenljivko, s katero ocenjujemo določen parameter. V praksi se uporablja slovenski termin cenilka , a bi bilo po mojem mnenju pravilneje uvesti termin ocenjevalec oz. ocenjevalka , saj govorimo o ocenah in ocenjevanju. Kakšno je vaše mnenje?
Terminološka
Ciljenje
V Slovenski vojski se velikokrat uporablja izraz targeting , ki označuje proces izbire in prednostne razvrstitve ciljev ter ustreznega delovanja nanje ob upoštevanju operativnih zahtev in zmogljivosti. Izraz targeting je razumljiv v slovenskem in mednarodnem okolju. Poleg targetinga obstaja tudi poimenovanje izbira in delovanje na cilj in krajši izraz ciljenje . Ciljenje se nam zdi problematično zaradi podobnosti z besedo ciljanje . Bi bilo zelo neslovensko, če bi uporabljali kar izraz targeting ?
V Slovenski vojski se velikokrat uporablja izraz targeting , ki označuje proces izbire in prednostne razvrstitve ciljev ter ustreznega delovanja nanje ob upoštevanju operativnih zahtev in zmogljivosti. Izraz targeting je razumljiv v slovenskem in mednarodnem okolju. Poleg targetinga obstaja tudi poimenovanje izbira in delovanje na cilj in krajši izraz ciljenje . Ciljenje se nam zdi problematično zaradi podobnosti z besedo ciljanje . Bi bilo zelo neslovensko, če bi uporabljali kar izraz targeting ?
Terminološka
Déležnik
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin stakeholder – déležnik , deléžnik oz. tretji izraz, npr. zainteresirana stran . Za angleški termin stakeholder se je uveljavil slovenski termin déležnik , ki pa naj ne bi bil ustrezen zaradi osnovnega pomena – nekdo, ki ima deleže. Ustreznejši bi bil termin deléžnik – kdor se nečesa udeležuje. Déležnik je uveljavljen v slovarjih, npr. Islovarju , Velikem modernem poslovnem slovarju (1997), prav tako se je ustalil v strokovnih člankih in drugih objavah. Po SSKJ je déležnik označen s kvalifikatorjem starinsko in pomeni 'kdor ima delež', deléžnik pa je zastarel izraz, časovno nevtralni termin je udeleženec. V Wikipediji je déležnik razložen kot skupina ljudi, ki lahko vpliva na poslovanje podjetja ali druge organizacije (npr. vladnega urada) ali poslovanje podjetja oz. organizacije vpliva na njih. Deležniki podjetja so npr. lastniki, potrošniki, zaposleni, dobavitelji in lokalna skupnost (članek Déležnik , Wikipedija, Prosta enciklopedija, 10. 6. 2013). V Evrotermu angleškemu terminu ustrezajo naslednji slovenski termini: zainteresirani kot priporočena izbira, zainteresirana stran , interesna skupina , zainteresirana skupina in deležnik kot odsvetovana izbira.
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin stakeholder – déležnik , deléžnik oz. tretji izraz, npr. zainteresirana stran . Za angleški termin stakeholder se je uveljavil slovenski termin déležnik , ki pa naj ne bi bil ustrezen zaradi osnovnega pomena – nekdo, ki ima deleže. Ustreznejši bi bil termin deléžnik – kdor se nečesa udeležuje. Déležnik je uveljavljen v slovarjih, npr. Islovarju , Velikem modernem poslovnem slovarju (1997), prav tako se je ustalil v strokovnih člankih in drugih objavah. Po SSKJ je déležnik označen s kvalifikatorjem starinsko in pomeni 'kdor ima delež', deléžnik pa je zastarel izraz, časovno nevtralni termin je udeleženec. V Wikipediji je déležnik razložen kot skupina ljudi, ki lahko vpliva na poslovanje podjetja ali druge organizacije (npr. vladnega urada) ali poslovanje podjetja oz. organizacije vpliva na njih. Deležniki podjetja so npr. lastniki, potrošniki, zaposleni, dobavitelji in lokalna skupnost (članek Déležnik , Wikipedija, Prosta enciklopedija, 10. 6. 2013). V Evrotermu angleškemu terminu ustrezajo naslednji slovenski termini: zainteresirani kot priporočena izbira, zainteresirana stran , interesna skupina , zainteresirana skupina in deležnik kot odsvetovana izbira.
Terminološka
Dinamična slika
V novejših elektronskih učnih pripomočkih uporabljajo slike, ki jih uporabnik spreminja s klikom na miško, premikanjem predmetov, spreminjanjem mer ... Za tako sliko se uporablja izraz aktivna slika , pri čemer ne gre za klasično animacijo (na katero uporabnik nima vpliva). Kakšno bi bilo ustreznejše poimenovanje za tako sliko, ki ne bi zanemarilo njenih lastnosti (tega, da ob sebi predvideva uporabnikovo dejavnost)?
V novejših elektronskih učnih pripomočkih uporabljajo slike, ki jih uporabnik spreminja s klikom na miško, premikanjem predmetov, spreminjanjem mer ... Za tako sliko se uporablja izraz aktivna slika , pri čemer ne gre za klasično animacijo (na katero uporabnik nima vpliva). Kakšno bi bilo ustreznejše poimenovanje za tako sliko, ki ne bi zanemarilo njenih lastnosti (tega, da ob sebi predvideva uporabnikovo dejavnost)?
Terminološka
Dotacija
Kako bi v slovenščino prevedli angleški termin grant(s) , ki se pojavlja v finančni uredbi (definiran je v členu 108) v EU? Gre za finančna sredstva, denar, ki ga nekdo prejme na podlagi svoje prošnje in razpisa za točno določeni namen. V prevodih Evropske komisije se uporablja tudi v drugih kontekstih (npr. za program Erasmus – dotacije, ki se od štipendij razlikujejo). Poleg izraza donacije , ki je bil uporabljen v tem besedilu, so bili uporabljeni ali vsaj predlagani še naslednji izrazi: nepovratna sredstva, nepovratna pomoč, dotacije, subvencije. V splošnem pomenu (kadar ni sklica na finančno uredbo) se pogosto uporablja nepovratna sredstva/pomoč, za Erasmus pa so uveljavljene dotacije (ne gre za štipendije). Donacije naj bi bile pomensko preozke in povezane s (skorajda popolnoma neobvezujočim) podarjanjem denarja, kar za grant ne velja, saj se pri teh programih vedno zahteva tudi rezultat. Nemci uporabljajo izraz Zuschuss , ki ga ne moremo neposredno prenesti v slovenščino, finančna pomoč pa je v času krize spet specializirala svoj pomen za denar, ki je namenjen reševanju težav, ne pa izvajanju nekih zastavljenih ciljev. Nekateri slovanski jeziki so obdržali izraz grant .
Kako bi v slovenščino prevedli angleški termin grant(s) , ki se pojavlja v finančni uredbi (definiran je v členu 108) v EU? Gre za finančna sredstva, denar, ki ga nekdo prejme na podlagi svoje prošnje in razpisa za točno določeni namen. V prevodih Evropske komisije se uporablja tudi v drugih kontekstih (npr. za program Erasmus – dotacije, ki se od štipendij razlikujejo). Poleg izraza donacije , ki je bil uporabljen v tem besedilu, so bili uporabljeni ali vsaj predlagani še naslednji izrazi: nepovratna sredstva, nepovratna pomoč, dotacije, subvencije. V splošnem pomenu (kadar ni sklica na finančno uredbo) se pogosto uporablja nepovratna sredstva/pomoč, za Erasmus pa so uveljavljene dotacije (ne gre za štipendije). Donacije naj bi bile pomensko preozke in povezane s (skorajda popolnoma neobvezujočim) podarjanjem denarja, kar za grant ne velja, saj se pri teh programih vedno zahteva tudi rezultat. Nemci uporabljajo izraz Zuschuss , ki ga ne moremo neposredno prenesti v slovenščino, finančna pomoč pa je v času krize spet specializirala svoj pomen za denar, ki je namenjen reševanju težav, ne pa izvajanju nekih zastavljenih ciljev. Nekateri slovanski jeziki so obdržali izraz grant .
Terminološka
Ekipa
Nekoč je bil nogomet v domeni moških in se je verjetno zato za skupino igralcev, ki igrajo skupaj proti nasprotniku, uveljavil termin moštvo. Iz tega termina se je oblikovalo več večbesednih terminov s sestavino moštven , npr. moštvena taktika . V zadnjih letih je v vzponu tudi ženski nogomet in pri pripravi dokumentov, ki bodo veljali tako za moški kot za ženski nogomet, se sprašujemo, ali sta termina moštvo in moštvena taktika še primerna ali bi morda bilo bolje uporabiti termina ekipa in ekipna taktika . Tudi v drugih športih se vsaj v novinarskih besedilih večinoma pojavlja termin ekipa in zveze s pridevnikom ekipni .
Nekoč je bil nogomet v domeni moških in se je verjetno zato za skupino igralcev, ki igrajo skupaj proti nasprotniku, uveljavil termin moštvo. Iz tega termina se je oblikovalo več večbesednih terminov s sestavino moštven , npr. moštvena taktika . V zadnjih letih je v vzponu tudi ženski nogomet in pri pripravi dokumentov, ki bodo veljali tako za moški kot za ženski nogomet, se sprašujemo, ali sta termina moštvo in moštvena taktika še primerna ali bi morda bilo bolje uporabiti termina ekipa in ekipna taktika . Tudi v drugih športih se vsaj v novinarskih besedilih večinoma pojavlja termin ekipa in zveze s pridevnikom ekipni .
Terminološka
Ekološko kmetijstvo
V večbesednih terminih s področja kmetijstva in pridelave hrane se pojavljajo v vlogi levega prilastka pridevniki ekološki , biološki , organski , sonaravni (npr. ekološko/biološko/ organsko/sonaravno kmetijstvo, ki označuje način kmetijske pridelave brez uporabe mineralnih gnojil, kemično-sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in gensko spremenjenih organizmov). Kateri pridevnik je ustreznejši oziroma kakšno je razmerje med njimi?
V večbesednih terminih s področja kmetijstva in pridelave hrane se pojavljajo v vlogi levega prilastka pridevniki ekološki , biološki , organski , sonaravni (npr. ekološko/biološko/ organsko/sonaravno kmetijstvo, ki označuje način kmetijske pridelave brez uporabe mineralnih gnojil, kemično-sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in gensko spremenjenih organizmov). Kateri pridevnik je ustreznejši oziroma kakšno je razmerje med njimi?
Terminološka
Enduro
S kolegi se ne strinjamo glede tega, ali bi bilo treba ime za uveljavljeno motošportno panogo enduro , ki označuje vzdržljivostne dirke po brezpotju oziroma čez drn in strn, posloveniti. Obstaja namreč tudi panoga endurance , ki označuje vzdržljivostne dirke na dirkališču. Da bi bila zmeda popolna, pri nas prirejamo tudi dirke v panogi cross country , ki prav tako označuje dirke čez drn in strn, le vzdržljivostna komponenta morda ni tako izražena. Enotne formule seveda ni; v Motoreviji npr. pišemo o dirkah v motokrosu (poslovenjeni izraz za motocross ), pa tudi o speedwayju in rallyju , ki ju doslej nismo poslovenili. Smo pa poslovenili endurance dirke , ki jim pri nas rečemo cestno-hitrostne vzdržljivostne dirke . Moje mnenje je, da je enduro že tako uveljavljen, da ga ni treba posloveniti – nenazadnje enduro označuje tudi prodajni razred motociklov.
S kolegi se ne strinjamo glede tega, ali bi bilo treba ime za uveljavljeno motošportno panogo enduro , ki označuje vzdržljivostne dirke po brezpotju oziroma čez drn in strn, posloveniti. Obstaja namreč tudi panoga endurance , ki označuje vzdržljivostne dirke na dirkališču. Da bi bila zmeda popolna, pri nas prirejamo tudi dirke v panogi cross country , ki prav tako označuje dirke čez drn in strn, le vzdržljivostna komponenta morda ni tako izražena. Enotne formule seveda ni; v Motoreviji npr. pišemo o dirkah v motokrosu (poslovenjeni izraz za motocross ), pa tudi o speedwayju in rallyju , ki ju doslej nismo poslovenili. Smo pa poslovenili endurance dirke , ki jim pri nas rečemo cestno-hitrostne vzdržljivostne dirke . Moje mnenje je, da je enduro že tako uveljavljen, da ga ni treba posloveniti – nenazadnje enduro označuje tudi prodajni razred motociklov.
Terminološka
Energetska učinkovitost
V angleščini obstaja več terminov, ki so povezani z energijo in njeno uporabo: energy performance , energy efficiency , energy effectiveness , energy efficacy . Prav vsi so v uradnih slovenskih prevodih (izpostavljam področje energije v stavbah) prevedeni kot energijska učinkovitost . Ali je mogoče, da slovenščina ne ločuje med temi termini? Kateri bi bili pravilni slovenski ustrezniki za te termine?
V angleščini obstaja več terminov, ki so povezani z energijo in njeno uporabo: energy performance , energy efficiency , energy effectiveness , energy efficacy . Prav vsi so v uradnih slovenskih prevodih (izpostavljam področje energije v stavbah) prevedeni kot energijska učinkovitost . Ali je mogoče, da slovenščina ne ločuje med temi termini? Kateri bi bili pravilni slovenski ustrezniki za te termine?
Terminološka
Energijski, energetski
Zanima me vaše mnenje glede pridevnikov energijski in energetski v besednih zvezah energijski vir oz. energetski vir in energijska revščina oz. energetska revščina . Zanima me tudi razmerje med zvezami energijska izkaznica oz. energetska izkaznica in energijska bilanca oz. energetska bilanca . Kakšna je razlika med pridevnikoma energijski in energetski ter katerega je ustrezneje uporabiti v navedenih besednih zvezah?
Zanima me vaše mnenje glede pridevnikov energijski in energetski v besednih zvezah energijski vir oz. energetski vir in energijska revščina oz. energetska revščina . Zanima me tudi razmerje med zvezami energijska izkaznica oz. energetska izkaznica in energijska bilanca oz. energetska bilanca . Kakšna je razlika med pridevnikoma energijski in energetski ter katerega je ustrezneje uporabiti v navedenih besednih zvezah?
Terminološka
Genska bolezen
Zanima me, kakšna je ustrezna raba pridevnikov genski in genetski . Zdi se, da bi bilo pridevnik genski smiselno uporabljati v primerih, ko imamo v mislih gene kot biološki sistem, in pridevnik genetski v primerih, ko je govora o vedi, ki proučuje gene. Težava je v tem, da raba ne potrjuje doslednega razločevanja. Videti je, da se za vedo sicer dosledno uporablja pridevnik genetski , npr. genetski posvet , medtem ko se v zvezi z geni pojavlja tako pridevnik genski , npr. genska banka , genska terapija , kot tudi pridevnik genetski , npr. genetska bolezen , genetska variacija , genetski kod in genetska arhitektura . Ali obstaja pri rabi omenjenih pridevnikov kakšno pravilo ali je raba vezana na posamezne besedne zveze? Bi bilo ustrezneje npr. genska bolezen ali genetska bolezen ?
Zanima me, kakšna je ustrezna raba pridevnikov genski in genetski . Zdi se, da bi bilo pridevnik genski smiselno uporabljati v primerih, ko imamo v mislih gene kot biološki sistem, in pridevnik genetski v primerih, ko je govora o vedi, ki proučuje gene. Težava je v tem, da raba ne potrjuje doslednega razločevanja. Videti je, da se za vedo sicer dosledno uporablja pridevnik genetski , npr. genetski posvet , medtem ko se v zvezi z geni pojavlja tako pridevnik genski , npr. genska banka , genska terapija , kot tudi pridevnik genetski , npr. genetska bolezen , genetska variacija , genetski kod in genetska arhitektura . Ali obstaja pri rabi omenjenih pridevnikov kakšno pravilo ali je raba vezana na posamezne besedne zveze? Bi bilo ustrezneje npr. genska bolezen ali genetska bolezen ?
Terminološka
Kabliranje omrežja
Zanima me, ali je pravilnejši termin kabliranje omrežja oz. kablirati omrežje ali kablenje omrežja oz. kabliti omrežje ? Gre za termin s področja elektroenergetike, ki označuje polaganje kablov, da se zgradi kabelsko omrežje. Samostalnika kabliranje nisem našla niti v Slovenskem pravopisu 2001 niti v SSKJ2. Ali v tem primeru lahko govorimo, da je kaj pravilnejše ali gre le za različne variante?
Zanima me, ali je pravilnejši termin kabliranje omrežja oz. kablirati omrežje ali kablenje omrežja oz. kabliti omrežje ? Gre za termin s področja elektroenergetike, ki označuje polaganje kablov, da se zgradi kabelsko omrežje. Samostalnika kabliranje nisem našla niti v Slovenskem pravopisu 2001 niti v SSKJ2. Ali v tem primeru lahko govorimo, da je kaj pravilnejše ali gre le za različne variante?
Terminološka
Klikolovka
Izraz clickbait se nanaša na spletno vsebino, ki poskuša privabiti največje možno število klikov in v ta namen najpogosteje uporablja zavajajoče naslove, slike in povzetke. V rabi sta že poimenovanji klik vaba in vaba za klike , meni pa se zdi primernejši ustreznik klikolovka , ki se sicer uporablja v hrvaščini, a se mi zdi prenosljiv v slovenščino. Zanima me, kakšno je vaše mnenje.
Izraz clickbait se nanaša na spletno vsebino, ki poskuša privabiti največje možno število klikov in v ta namen najpogosteje uporablja zavajajoče naslove, slike in povzetke. V rabi sta že poimenovanji klik vaba in vaba za klike , meni pa se zdi primernejši ustreznik klikolovka , ki se sicer uporablja v hrvaščini, a se mi zdi prenosljiv v slovenščino. Zanima me, kakšno je vaše mnenje.
Terminološka
Kognitivna pristranskost
Zanima me, kateri slovenski ustreznik bi predlagali za angleški termin cognitive bias . Termin na področju psihologije označuje pojav, pri katerem posameznik v določenih okoliščinah sprejema odločitve na osnovi subjektivnega dojemanja resničnosti, ki ni skladno z dejanskim stanjem. To se kaže v napačnih presojah in neracionalnih odločitvah.
Zanima me, kateri slovenski ustreznik bi predlagali za angleški termin cognitive bias . Termin na področju psihologije označuje pojav, pri katerem posameznik v določenih okoliščinah sprejema odločitve na osnovi subjektivnega dojemanja resničnosti, ki ni skladno z dejanskim stanjem. To se kaže v napačnih presojah in neracionalnih odločitvah.
Terminološka
Korepetitorka
V tekmovalni knjižici, pri objavah rezultatov in na plaketah nagrajencev Zveze slovenskih glasbenih šol sem zasledila, da se kot ženska oblika besede korepetitor , ki označuje osebo, ki na klavirju spremlja nastop drugih glasbenikov, pojavlja oblika korepetitorica , s čimer se ne strinjam. Po mojem mnenju se korepetitorka sliši bolj domače in se razlikuje od hrvaščine, kjer uporabljajo obliko korepetitorica . Tudi v SSKJ2 najdem le obliko korepetitorka , medtem ko korepetitorica ni navedena. Ali je torej prav korepetitorka ali korepetitorica ? Sta morda pravilni obe možnosti?
V tekmovalni knjižici, pri objavah rezultatov in na plaketah nagrajencev Zveze slovenskih glasbenih šol sem zasledila, da se kot ženska oblika besede korepetitor , ki označuje osebo, ki na klavirju spremlja nastop drugih glasbenikov, pojavlja oblika korepetitorica , s čimer se ne strinjam. Po mojem mnenju se korepetitorka sliši bolj domače in se razlikuje od hrvaščine, kjer uporabljajo obliko korepetitorica . Tudi v SSKJ2 najdem le obliko korepetitorka , medtem ko korepetitorica ni navedena. Ali je torej prav korepetitorka ali korepetitorica ? Sta morda pravilni obe možnosti?
Terminološka
Ljubiteljska znanost
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin citizen science , ki označuje poseben način raziskovanja in zbiranja podatkov. Gre za raziskovanje, ki ga kot prostočasno dejavnost opravljajo neprofesionalni oz. ljubiteljski raziskovalci, ki lahko pri tem sodelujejo tudi s profesionalnimi raziskovalci in raziskovalnimi ustanovami ter so tako lahko celo vključeni v širše zastavljene raziskovalne projekte. Največkrat sem zasledila ustreznika ljudska znanost in znanost za državljane . Ker nisem prepričana, če sta to prava ustreznika, vas prosim za nasvet.
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin citizen science , ki označuje poseben način raziskovanja in zbiranja podatkov. Gre za raziskovanje, ki ga kot prostočasno dejavnost opravljajo neprofesionalni oz. ljubiteljski raziskovalci, ki lahko pri tem sodelujejo tudi s profesionalnimi raziskovalci in raziskovalnimi ustanovami ter so tako lahko celo vključeni v širše zastavljene raziskovalne projekte. Največkrat sem zasledila ustreznika ljudska znanost in znanost za državljane . Ker nisem prepričana, če sta to prava ustreznika, vas prosim za nasvet.
Terminološka
Lopatica
Pri branju novic v medijih sem dvakrat naletel na rabo besede elisa za podolgovat in ukrivljen del rotorja vetrnice , ki del kinetične energije vetra zaradi svoje oblike pretvori v svojo kinetično energijo, ta pa se potem pretvori v električno energijo. Menim, da gre za napačno rabo, saj se za ta del vetrnice uporabljajo druga poimenovanja, npr. krak , list ali lopatica . Na portalu Fran je vetrnica sicer razložena ustrezno, a manjka pomen vetrne elektrarne . Elisa je na Franu razložena kot strojn. žarg. '(letalski) vijak, propeler' (SSKJ2) in let. žarg. '(letalski) vijak, propeler' (Slovenski pravopis 2001). Menim, da žargonski izrazi niso primerni za obravnavo v slovarjih.
Pri branju novic v medijih sem dvakrat naletel na rabo besede elisa za podolgovat in ukrivljen del rotorja vetrnice , ki del kinetične energije vetra zaradi svoje oblike pretvori v svojo kinetično energijo, ta pa se potem pretvori v električno energijo. Menim, da gre za napačno rabo, saj se za ta del vetrnice uporabljajo druga poimenovanja, npr. krak , list ali lopatica . Na portalu Fran je vetrnica sicer razložena ustrezno, a manjka pomen vetrne elektrarne . Elisa je na Franu razložena kot strojn. žarg. '(letalski) vijak, propeler' (SSKJ2) in let. žarg. '(letalski) vijak, propeler' (Slovenski pravopis 2001). Menim, da žargonski izrazi niso primerni za obravnavo v slovarjih.
Terminološka
Makroekonomska politika, mikroekonomska politika
Zanima me, ali lahko v ekonomiji namesto pridevnika mikroekonomski in makroekonomski uporabljam mikrogospodarski in makrogospodarski , npr. mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika . Ekonomija in gospodarstvo sta v ekonomiji lahko sopomenki, res pa je, da besedo ekonomija pogosteje uporabljamo, ko govorimo o vedi, besedo gospodarstvo pa, ko govorimo o proizvodnji in trgovini z blagom in storitvami. Zato bi bilo bolje govoriti o gospodarski politiki kot pa o ekonomski politiki . Problem nastane pri zvezah s pridevnikom na mikro- in makro- . V eSSKJ sem našel besedi mikroekonomski in makroekonomski , ne pa tudi mikrogospodarski in makrogospodarski . Mikroekonomski se namreč nanaša na mikroekonomijo , makroekonomski pa na makroekonomijo . Če govorimo o gospodarski politiki , bi bilo torej bolje govoriti o mikrogospodarski politiki in makrogospodarski politiki kot pa o mikroekonomski politiki in makroekonomski politiki . Sicer bi morali v besedilih tudi gospodarstvo zamenjevati z ekonomijo (npr. slovenska ekonomija), kar pa je redko. Zato menim, da bi bilo smiselno dopustiti tudi možnost mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika .
Zanima me, ali lahko v ekonomiji namesto pridevnika mikroekonomski in makroekonomski uporabljam mikrogospodarski in makrogospodarski , npr. mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika . Ekonomija in gospodarstvo sta v ekonomiji lahko sopomenki, res pa je, da besedo ekonomija pogosteje uporabljamo, ko govorimo o vedi, besedo gospodarstvo pa, ko govorimo o proizvodnji in trgovini z blagom in storitvami. Zato bi bilo bolje govoriti o gospodarski politiki kot pa o ekonomski politiki . Problem nastane pri zvezah s pridevnikom na mikro- in makro- . V eSSKJ sem našel besedi mikroekonomski in makroekonomski , ne pa tudi mikrogospodarski in makrogospodarski . Mikroekonomski se namreč nanaša na mikroekonomijo , makroekonomski pa na makroekonomijo . Če govorimo o gospodarski politiki , bi bilo torej bolje govoriti o mikrogospodarski politiki in makrogospodarski politiki kot pa o mikroekonomski politiki in makroekonomski politiki . Sicer bi morali v besedilih tudi gospodarstvo zamenjevati z ekonomijo (npr. slovenska ekonomija), kar pa je redko. Zato menim, da bi bilo smiselno dopustiti tudi možnost mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika .
Terminološka
Maltozo vezavni protein
V biokemiji in molekularni biologiji obstaja vrsta proteinov, poimenovanih po molekuli, na katero se vežejo. Njihova poimenovanja tvorimo tako, da imenu tarčne molekule dodamo sestavino vezavni protein , npr. DNA-vezavni protein . Kadar tarčne molekule ne označimo s kratico, se pojavi vprašanje, ali se to ime pregiba in ali zapis vsebuje tudi vezaj. Protein, ki se veže na maltozo, v angleščini označuje termin maltose-binding protein , v slovenščini pojem najpogosteje imenujemo s terminom maltoza vezavni protein , pa tudi maltoza-vezavni protein in maltozo vezavni protein . V Slovenskem medicinskem slovarju npr. za kratico CaBP ( calcium binding protein ) navajajo poimenovanje vezavni protein za kalcij . Hkrati pa se pojavlja tudi krajši termin kalcij vezavni protein . Pri slovenskih terminih, ki označujejo omenjeno skupino proteinov, me zanima, ali je ustrezen zapis z vezajem ali brez oziroma ali je treba ime tarčne molekule pregibati.
V biokemiji in molekularni biologiji obstaja vrsta proteinov, poimenovanih po molekuli, na katero se vežejo. Njihova poimenovanja tvorimo tako, da imenu tarčne molekule dodamo sestavino vezavni protein , npr. DNA-vezavni protein . Kadar tarčne molekule ne označimo s kratico, se pojavi vprašanje, ali se to ime pregiba in ali zapis vsebuje tudi vezaj. Protein, ki se veže na maltozo, v angleščini označuje termin maltose-binding protein , v slovenščini pojem najpogosteje imenujemo s terminom maltoza vezavni protein , pa tudi maltoza-vezavni protein in maltozo vezavni protein . V Slovenskem medicinskem slovarju npr. za kratico CaBP ( calcium binding protein ) navajajo poimenovanje vezavni protein za kalcij . Hkrati pa se pojavlja tudi krajši termin kalcij vezavni protein . Pri slovenskih terminih, ki označujejo omenjeno skupino proteinov, me zanima, ali je ustrezen zapis z vezajem ali brez oziroma ali je treba ime tarčne molekule pregibati.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 65
Dostopnost