Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
a4 črka
prva črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 31 pojavitev v 10 delih
Svetokriški
Alfonz(us) -za m osebno lastno ime Alfonz: Shpanski krajl Alphonſus im. ed. je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil ǀ Alphonſus im. ed. Neapolitanski krajl ǀ Aragonski krajl Alphonſus im. ed. ǀ krajl Alphonſus im. ed. Caſtus imenovan ǀ Piſhe Alphonſus im. ed. Andrada ǀ Leto resnizo nam ſamore ſprizhat Firsht Alphonſus im. ed. ǀ Pater Alphons im. ed. v' duhu je posnal, de leta Gospud nebo hotel tu dobru imè tei dekelzi poverniti ǀ ſim bral od Alphonsa rod. ed. Caſtilianskiga Krajla, katerimu v' deshelo ſo bily padli Saracenary ǀ ſi naprej vſame de ſe hozhe spovedat timu Vuzhenimu Pateriu Alfonsu daj. ed. de Caſtro Ordna S. Franciſca 1. Verjetno Álfonz X. Módri (1221–84), kralj Kastilje 2. Álfonz, neki napolitanski kralj 3. Ime Álfonz je nosilo več aragonskih kraljev 4. Álfonz Kástus, neki španski kralj 5. Álfonz iz Kástra (1195–1558), frančiškan, učenjak 6. → Andrada
Celotno geslo eSSKJ16
ali1 (ali, oli) veznik
1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
6.4 za stopnjevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih
Celotno geslo eSSKJ16
b črka
druga črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: b
FREKVENCA: 27 pojavitev v 11 delih
Prekmurski
Bábel -a m Babilon: Babel ABC 1725, A3a; pren. ka sze vogrszki Bábel ne more dogotoviti KOJ 1833, X
Pleteršnik
bȃšti, adv. = baš, Mik., vzhŠt.-C.; bašti bi bilo dobro, freilich wäre es gut, Pohl. (Gram.); o bašti ne! = o seveda ne! (ironično), SlGor.; Žena, danes ni mraz. — Bašt(i) mraz je, Zatičina-Vrt.; (tudi baštè: bašte je je škoda, Jurč.; a če pojdeš pit, ni treba, da bi šel bašte mej tiste najbolj neumne in pijane, Jurč.; bašte slabo bi bilo, ko bi me ti ne ugnal v kozji rog, Kod. [Mar.]; prim. Cv. X. 4.).
Celotno geslo eSSKJ16
boljši1 -ega (bulši, bolši) tudi nepregibno posamostaljeno
1. s širokim pomenskim obsegom kar ima večjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljše
1.1 z nikalnico izraža omejitev na določeno, navedeno
1.2 v zvezi na boljše glede na določene zahteve, kriterije v večji meri uspešno, učinkovito, primerno
1.3 v zvezi (komu) k boljšemu v korist, prid komu
1.4 v zvezi obračati/obrniti/izlagati/zastopiti na boljše/k boljšemu ne pripisovati/pripisati slabšega pomena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni
FREKVENCA: 171 pojavitev v 27 delih
Celotno geslo eSSKJ16
c1 črka
tretja črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: c
FREKVENCA: 28 pojavitev v 11 delih
Celotno geslo eSSKJ16
cajhen -hna/-a (cajhen, cahen, cajhan, cajhin, cejhen*) samostalnik moškega spola
1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
1.1 v Razodetju podoba na nebu, ki simbolno napoveduje prerokovani dogodek; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen
2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže
2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. nenavadno dejanje ali dogodek, ki ga običajno povzroči močna vera v resničnost in veličino Boga; SODOBNA USTREZNICA: čudež
4. pogosto v zvezah s coprski, goljufski, hudičev ipd. izraža nenavadno dejanje ali dogodek naravnega, nadnaravnega ali navidezno nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero; SODOBNA USTREZNICA: čudež
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 32 delih
TERMINOLOGIJA: cajhen zdravja/ozdravljenja, Jonasov cajhen / cajhen (od) preroka Jonasa
Prekmurski
cvétek in cvéjtek -tka m cvetek: nisteri cvêtek sze szka'züje escse KAJ 1870, 27; Kak med szlapmi czvetek Nevedôcs povêhne KAJ 1870, 265; 'sitek ſzpodoben je k-czvejtki SŠ 1796, 40; pren. Jaj czvejtek dévojſztva SIZ 1807, 60; Vgája czvêtek szrecse lüdi KAJ 1848, 176; blagoszlovnomi czvêtki právoga krsztsansztva na vugoden odraszek KAJ 1848, X
Celotno geslo eSSKJ16
čast1 -i samostalnik ženskega spola
1. občutek velike etične, moralne vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: čast, ponos
1.1 ustaljeno dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj; SODOBNA USTREZNICA: ugled, dobro ime
1.2 spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: nedolžnost
2. splošno priznanje (moralno utemeljene) veljave, vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: spoštovanje, slava
2.1 izraz velike oblasti, moči; SODOBNA USTREZNICA: mogočnost, veličastvo
3. navadno mn. služba, položaj ali naslov, ki vzbuja poseben ugled, čast in spoštovanje
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 49 delih
Prekmurski
čtèti čtém nedov. brati, čitati: Csteti i piszati nevé KAJ 1870, 9; Včim se čteti BJ 1886, 6; csteti králeszko récs AI 1875, kaz. br. 1; Gda cstém KAJ 1870, 6; hitrê cstéjo KAJ 1870, 6; csti, i brodi KAJ 1848, X
Celotno geslo eSSKJ16
d črka
četrta črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: d
FREKVENCA: 27 pojavitev v 11 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dalje1 (dajle, dale, dalje, djale, dejle) primernik prislova
1. izraža daljše trajanje dejanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: dalj, dlje
2. z nikalnico izraža prenehanje trajanja dejanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: več
3. izraža večjo oddaljenost, razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: dlje, dalj
4. izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: naprej
4.1 izraža stopnjevanje stanja, dejanja
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Pleteršnik
dę́blọ, n. 1) der Baumstamm; — d. stebra, der Schaft einer Säule, Cig. (T.); — on del suhe zemlje, v katerega se morje ne zajeda in ga nikakor ne razkosava, der Stamm, der Rumpf (geogr.), Jes.; — der Wortstamm (gramm.), Cig. (T.); — 2) = steblo, C.; govori se tudi manj pravilno: déblọ; prim. Cv. X. 6.
Pleteršnik
dəhọ̑r, -rja, m. der Iltis: nav. pisava "dihur" napačna; prim. Cv. X. 4.
Pleteršnik
dẹ́lavnica, f. die Werkstätte, Cig., Jan.; das Atelier, Cig. (T.); — das Arbeitshaus, Cig., Jan.; — zaradi naglasa prim. Cv. X. 11.; nav. delȃvnica.
Celotno geslo eSSKJ16
dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik
1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober
1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik
2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober
3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober
4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, dati/dajati komu dobre besede, hoditi po dobrem potu
TERMINOLOGIJA: dobra misel, (pravo) dobro delo/dejanje
Celotno geslo eSSKJ16
dobivati -am nedovršni glagol
1. s širokim pomenskim obsegom, kdo/kaj; komu, kaj s prizadevanjem, dejavnostjo prihajati do česa; SODOBNA USTREZNICA: dosegati, pridobivati
2. kdo; komu, k čemu, koga, s prisl. določilom načina vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobivati
3. kdo; kaj, s prisl. določilom načina prejemati denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
3.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina služiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
4. kdo/kaj; kaj, v kom/čem z uspehom končevati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagovati
5. kdo; kaj z bojem spravljati tuje ozemlje pod svoj nadzor; SODOBNA USTREZNICA: zavzemati, osvajati
6. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj izraža uresničevanje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobivati
FREKVENCA: 62 pojavitev v 23 delih
Prekmurski
domovìna -e ž domovina: oh lejpa domovina KM 1783, 218; Tam je moja domovina BKM 1789, 115; Domovina, i Kráo KOJ 1833, VII; sze dvouja Domovina odpira KOJ 1833, IX; domovina AIN 1876, 46; Z-domovine KMS 1780, A3b; Jezik je domovine náj dragsi, ino háklivejsi Kincs KOJ 1833, VIII; Lübézen domovine KAJ 1848, VIII; Csüli od lübeznoszti domovine AI 1875, kaz. br. 1; liki i domovino Heraclita i Pythagora KŠ 1771, 571; pridoucsi vu domovino ſzvojo KŠ 1771, 46; nazáj k-tebi vu domovino KM 1783, 184; naso nevolno králevcsino (domovino) oſzlobodis BKM 1789, 349; Domovino szi pomiszli kakti tvojo Mater KOJ 1833, XI; nego li vu ſzvojoj domovini KŠ 1771, 118; dober gláſz vnasoj domovini KOJ 1833, X; ſzo sli nazáj vu ſzvoje domovine KŠ 1771, 8; pren. vu Nebeſzko vekivecsno domovino pripelai SM 1747, 57
Število zadetkov: 141