párk -a m (ȃ)
1. negovana površina z drevjem, rastlinjem navadno v mestih, prirejena zlasti za sprehode: hoditi v park; sprehajati se po parku; samoten grajski park; vhod v park; klopi, poti v parku / mestni park / adrenalinski park urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti; gozdni park gozd, urejen za park; krajinski park območje, ki je zavarovano zaradi velike ekološke, biotske, krajinske vrednosti; narodni park večje, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; spominski park posvečen kaki pomembni zgodovinski osebnosti ali urejen v spomin na kak zgodovinski dogodek; tehnološki park središče, ki združuje inovativna, tehnološka, na znanju temelječa, predvsem mala in srednje velika podjetja; vodni park urejen prostor za plavanje, vodne igre, šport; zabaviščni park zabavišče v mestu s tehnično zahtevnejšimi zabaviščnimi napravami
♦ šport. športni park območje v naravi, prirejeno za šport, rekreacijo; vrtn. angleški park urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine; baročni park z razgibano in simetrično oblikovanimi, razporejenimi elementi
2. s prilastkom prometna sredstva, naprave kake zaključene enote: dopolniti avtomobilski park; letalski park je neizkoriščen; povečati plovni park / vozni park / strojni park na vozila pritrjeni stroji, ki jih ima kaka zaključena, navadno gospodarska enota
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
Urbanizem
Pravopis
SSKJ²
zabavíščen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na zabavišče: zabaviščne naprave / urediti zabaviščni prostor; zabaviščna mestna četrt / zabaviščni park zabavišče v mestu s tehnično zahtevnejšimi zabaviščnimi napravami
nanašajoč se na zabavišče: zabaviščne naprave / urediti zabaviščni prostor; zabaviščna mestna četrt / zabaviščni park zabavišče v mestu s tehnično zahtevnejšimi zabaviščnimi napravami
Urbanizem
SSKJ²
Število zadetkov: 7
Dostopnost