Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
čez2 predl., s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka čéz- (ẹ̑)
1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran
a) nad čim: skočiti čez jarek; oblaki se pode čez gore; sklonil se je čezenj; potaknil je sadike in čeznje nametal zemljo; pren. pomagati začetniku čez prve težave
b) povprek po čem: steči čez cesto; odpraviti se čez morje; iti čez most; dal je levo nogo čez desno; iti z roko čez oči / reka se vali čez jez; pomesti čez prag / obesiti puško čez ramo; potegniti krilo čez koleno
c) po površini: smeh se razlije čez obraz
č) skozi kaj: voz pelje čez vas; potovati v Zagreb čez Novo mesto; pog.: dihati čez nos; gledati čez okno skozi / čez pol preklati; čez sredo prerezati
d) okoli česa: tanka čez pas; koliko meri čez prsi?
// za izražanje stanja: nositi srajco čez hlače; veja visi čez potok; most čez reko / stanuje tam čez cesto
2. za izražanje časa
a) po katerem se kaj godi: čez nekaj časa ga boš spet videl; vrnem se čez deset minut / ura je dve čez polnoč
b) v katerem se kaj godi: sova se čez dan skriva; prihaja samo ob nedeljah, čez teden ga ni / jabolk bo dovolj za čez vso zimo
3. za izražanje presežene mere: meri čez dva metra; nekaj čez sto evrov; delo čez uro / čez mero vesel; voda mu sega čez pas; ne piši čez rob; čez vse drag
// star. za izražanje nadrejenosti: imeti oblast čez deželo; postavljen čez vse druge
4. za izražanje nejevolje, nasprotovanja: pritoževati se čez draginjo; zabavljati čez vino / ali si mu rekel kaj čez čast; pog. vsi so čezme proti meni
● ekspr. drug čez drugega vpijejo vsevprek; eden bolj kot drug; pog. fant je očetu čez glavo zrasel se ga ne boji več, se ne zmeni za njegove opomine; ekspr. ima dela čez glavo zelo veliko; pog. dobiti jih čez hrbet biti tepen; ekspr. napraviti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; pog. dati otroka čez koleno natepsti; pog., ekspr. biti čez les čudaški, neumen; star. čez leto in dan približno čez eno leto; pog. čez mejo jo je popihal odšel je ilegalno v tujino; pog. imeti koga čez noč prenočiti; ekspr. čez noč je zaslovel naenkrat, nepričakovano; publ. drama je šla čez oder je bila uprizorjena; čez ramo gledati z nazaj obrnjeno glavo; pog. vprašati čez vso snov iz vse snovi, vso snov; vino se toči čez ulico za pitje zunaj lokala; pog., ekspr. čez to vino ga ni ni boljšega vina; star. čez zobe vleči opravljati, obrekovati; zastar. usmilite se čezme usmilite se me; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje
♦ šport. tek čez drn in strn
Pravopis
čez [poudarjeno čèz] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta čéz.. (ẹ̑)
1. smerni prostorski ali prostorski poti skočiti ~ ograjo; steči ~ cesto; Sklonil se je čezenj [zə]; iti z roko ~ oči; obleči brezrokavnik ~ bluzo; skočiti °~ okno skozi; Koliko meri ~ ramena; tanka ~ pas; most ~ reko; potovati v Zagreb °~ Zidani Most skozi; poud. teči ~ drn in strn |ne po poti|
2. časovni biti zdoma ~ dan, ~ zimo; vrniti se ~ deset minut; ~ sedem let vse prav pride
3. vezljivostni zabavljati ~ hrano; reči komu kaj ~ čast; vpiti drug ~ drugega; poud. Napravili so križ čézme, zastar. čez mé |obupali so nad menoj|; star. Usmilite se ~ siroto sirote
4. povedkovniški, poud.: zrasti komu ~ glavo |nehati biti ubogljiv, obvladljiv|; dati otroka ~ koleno |natepsti|; neknj. pog. biti ~ les |čudaški, neumen|; prakt.sp. imeti koga ~ noč prenočiti; gled. žarg. Drama je šla ~ oder je bila uprizorjena
5. lastnostni biti visok ~ dva metra; plačati ~ tisoč tolarjev; delati ~ uro; izprašati dijakinjo ~ vso snov; ~ noč zasloveti |nenadoma, hitro|
Jezikovna
Izvor besede »zanovetka«

Jezikoslovec, prevajalec in pisatelj Janko Perušek je leta 1882 izdal etnografske črtice z naslovom Bosenske zanovetke. Beseda zanovetke ni vsebovana v nobenem slovarju, zanima pa me njen izvor. Bi jo lahko povezala z besedo novost, novica?

SSKJ²
máhati -am, in máhati tudi maháti -am nedov. (á; á á á)
1. delati (neurejene) gibe, navadno z rokami: pri govorjenju maha okrog sebe; razlagal je in mahal z rokami / ptič maha s perutmi; pes maha z repom / od jeze je mahal s knjigo na levo in desno / z oslabljenim pomenom:, ekspr. komaj je še mahal s koso kosil; ekspr. pometač maha z metlo pometa; mahati s signalno zastavico dajati znake
// delati gibe z roko za izražanje česa, navadno pozdrava: ko je vlak odpeljal, je še dolgo mahala; mahati z robcem (v pozdrav) / mahal mu je, naj ustavi; mahal jim je, kakor bi jim hotel nekaj povedati
2. nav. ekspr. viseti in se gibati: dolgi lasje so mahali po vratu; čez ramo mu je mahala prazna torba; veje žalujk so rahlo mahale
3. ekspr. udarjati, tolči: jezno mahati koga s palico; z gorjačo začne mahati po volu; z mečem, s sabljo mahati / govedo leži, maha po muhah in prežvekuje
// očitati napake, zabavljati: če je le mogel, je mahal po njem, po ženskah / s humorjem je mahal politične dogodke
4. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, hoditi: malo je počakal in jo potem spet dalje mahal; mahati jo proti šoli, v šolo; mahati jo po sredi ceste; kam pa mahaš; mahati jo peš
● slabš. v prazno mahati govoreč, razpravljajoč o čem ne zadeti bistva; ekspr. po starem je mahal naprej živel, delal; ekspr. pogumno, slastno je mahal po žgancih je jedel žgance
    maháje :
    ob odhodu vlaka se je več rok mahaje dvignilo v slovo; pes je pritekel v sobo, veselo mahaje z repom
    mahajóč -a -e:
    govorila je, razburjeno mahajoč z rokami; sam.: mahajočega na vse strani so komaj zvezali
Pravopis
máhati -am in máhati tudi maháti -am nedov. -aj -ajte in máhaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in máhal -ála, -at, -an -ana; máhanje in mahánje; (-at) (á; á/á á) Pes ~a z repom; mahati komu ~ prijatelju v pozdrav; poud. mahati koga/kaj ~ vola s palico |tepsti|; poud. mahati po kom/čem ~ ~ nasprotniku z gorjačo |udarjati|; ~ ~ politikih |zabavljati čez politike|
máhati jo -am jo in máhati jo tudi maháti jo -am jo (á; á/á á) knj. pog., poud. |iti, hoditi|: ~ ~ v šolo
Celotno geslo Frazemi
molítvice Frazemi s sestavino molítvice:
bráti kómu kózje molítvice, kózje molítvice, napéti kómu kózjih molítvic, naučíti kóga kózjih molítvic, učíti kóga kózjih molítvic
Pravopis
povprék nač. prisl. (ẹ̑) ~ čez pot napeta vrv; ~ pretrgati list; zabavljati ~ vsevprek, vse križem; neobč. izdati ~ po deset knjig povprečno
Celotno geslo Frazemi
rób Frazemi s sestavino rób:
bíti na róbu obúpa, bíti na róbu prepáda, na róbu obúpa, pahníti kóga/kàj na rób prepáda, postáviti se kómu/čému po róbu, potísniti kóga/kàj na rób prepáda, pripeljáti kóga/kàj na rób prepáda, privêsti kóga/kàj na rób prepáda, správiti kóga/kàj na rób prepáda, státi na róbu prepáda, znájti se na róbu obúpa, znájti se na róbu prepáda, živéti na róbu obúpa
Pravopis
šímfati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; šímfanje (í) neknj. pog. koga/kaj kritizirati; neknj. pog. šimfati čez koga/kaj zabavljati
Pleteršnik
ujẹdljìv, -íva, adj. bissig, Cig., C.; ujedljiva zabavljica, beißende Satire, LjZv.; ujedljivo zabavljati komu, LjZv.
Celotno geslo Sinonimni
vsèvprék nač. prisl.
1.
izraža položaj, dogajanje v neurejeno večkrat križajočih se smereh; izraža neurejenost potekanja česa
SINONIMI:
vse križem, vsenavzkriž, knj.izroč. navprek, knj.izroč. vsenavzkrižem, ekspr. vsepočez, knj.izroč. vseprek
2.
izraža, da kaj poteka medsebojno med več ljudmi
SINONIMI:
3.
ekspr. izraža, da dejanje vključuje raznovrstne predmete brez izbire, omejitve
SINONIMI:
ekspr. vsepočez, ekspr. vsepovprek, knj.izroč. vseprek, zastar. zmesoma
GLEJ ŠE SINONIM: povsod, prečno, vprek1
GLEJ ŠE: povsod
Celotno geslo Etimološki
zabȃva -e ž
Pleteršnik
zabȃvati, -am, vb. impf. unterhalten, nk.; — pogl. zabavljati 3).
Celotno geslo Etimološki
zabavljáč – glej zabávljati
SSKJ²
zabávljanje -a s (á)
glagolnik od zabavljati: zabavljanje ga je razjezilo; glasno zabavljanje čez vlado
SSKJ²
zabávljati -am nedov. (á)
1. posmehljivo, zbadljivo govoriti o čem kaj slabega: v pijanosti rad zabavlja; saj ne zna drugega, samo zabavlja / zastar. zabavljati vinu čez vino; zabavljati zaradi plač; zabavljati čez postrežbo; zastar. zabavljati na politiko čez politiko
2. zastar. zabavati: s svojo zgovornostjo jih je celo pot zabavljal / zabavljati se v veseli družbi
    zabavljajóč -a -e:
    glasno zabavljajoča družba
Pravopis
zabávljati -am nedov. -ajóč, -áje; zabávljanje (á) ~ zaradi plač; zabavljati čez koga/kaj ~ ~ politiko
Celotno geslo Sinonimni
zabávljati -am nedov.
čez kaj posmehljivo, zbadljivo govoriti o čem kaj slabega
SINONIMI:
ekspr. mahati, neknj. pog. šimfati
GLEJ ŠE SINONIM: zabavati
Celotno geslo Etimološki
zabávljati -am nedov.
Pleteršnik
zabávljati, -am, vb. impf. ad zabaviti; 1) aufhalten, zurückhalten, jemandem (mit Fragen, mit Anliegen) lästig fallen: z. koga, C.; z. se s kom, mit jemandem Umgang pflegen, C.; — Hindernisse bereiten, ungelegen sein, Dict.; deževje jim zelo veliko zabavlja, da grozdje ne zreja, Vrtov. (Vin.); — 2) neckhafte Ausstellungen, Glossen machen, stänken, Cig., Jan., Cig. (T.), Kr.; z. čemu, črez kaj, Cig., Kr.; z. na ženske, Jurč.; z. komu; mar bi pustil, da mi zabavlja? soll ich mich von ihm chicanieren lassen? Cig.; zabavljali so si, es sind Neckereien vorgefallen, Cig.; — 3) den Hof machen: z. žensko, Savinska dol.-DSv.; — unterhalten, amüsieren, z. se, sich unterhalten, (po drugih slov. jezikih), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
Število zadetkov: 25