Zadetki iskanja
1. učbenik s krajšimi sestavki za jezikovni pouk: izdati berila za osnovno šolo; slovensko berilo za šesti razred / prvo berilo za začetni pouk branja in pisanja
// sestavek iz tega učbenika: za domačo nalogo napišite obnovo berila
2. kar je namenjeno za branje: detektivke so zabavno berilo; mladinsko berilo
3. zastar. branje: prenehala je z berilom
♦ rel. berilo neevangeljski odlomek iz Svetega pisma, ki se bere pri maši; šol. domače ali obvezno berilo literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma
1. glagolnik od brati:
a) učiti se branja in pisanja; logično branje / ocene iz branja
b) knjiga je vredna branja; že pri prvem branju je pesem razumel
c) branje zemljevida
č) šel je k sosedovim v branje
2. kar je namenjeno za branje: zabavno branje
♦ šol. domače ali obvezno branje literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma
1. kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: stanovati v centru (mesta); publ. iščem sobo v strogem centru / občina Ljubljana-Center; pren. biti v centru pozornosti
2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost, središče: ogledati si pomembnejše gospodarske, industrijske centre države; sprostitveni, športni center / blagovno-trgovinski center [BTC] velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost; klinični center [KC] bolnišnica, ki združuje več klinik; kulturni center [KC] ustanova, ki usmerja in vodi kulturno dejavnost; nakupovalni center veliko omejeno območje z različnimi trgovinami, poslovalnicami, restavracijami, nakupovalno središče; center dobrega počutja center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; velnes; center odličnosti središče visokokakovostne multidisciplinarne skupine raziskovalcev, ki z uporabo sodobnih tehnologij povezuje znanost in gospodarstvo; center za tujce ustanova, ki na ozemlju svoje države skrbi za tujce brez ustreznih dokumentov za bivanje
// ustanova, ki usmerja in vodi določeno dejavnost: izobraževalni center; šolski center za kovinsko stroko; center za napredek gospodinjstva
3. polit. sredinska skupina v parlamentu: ameriški demokratični center; vlada italijanskega levega centra
4. šport. sredinski igralec pri košarki: prvi center ni dosegel niti enega koša
♦ anat. možganski centri; voj. center srednji del bojne črte
položaj, ko se je treba odločiti med dvema danima možnostma: v dilemi med gledališčem in kinom bi se odločil za gledališče; dilema med klasično in zabavno glasbo / biti, znajti se v dilemi / moralne dileme glavnega junaka v romanu; ustvarjalne dileme najmlajše generacije / publ. dileme človekovega obstoja vprašanja, problemi
1. nanašajoč se na družbo:
a) družben pojav; družbeni odnosi; družbeni plan komune; imeti visok družben položaj; družbeni red, sistem / to je velikega družbenega pomena; družbena aktivnost žensk; publ. vključiti se v družbeno dogajanje; sodobno družbeno življenje
b) družbeni problemi; družbeni razvoj, standard / družbeni kodeks sistem nepisanih pravil, ki uravnavajo moralne odnose med družbo in posamezniki ter med posamezniki samimi; družbena diferenciacija; družbena ekonomika; družbena odgovornost / družbena korist; družbena morala, norma; družbena ureditev, zavest / ljudje iz različnih družbenih plasti, slojev / publ. družbena stvarnost; družbeno gospodarstvo
c) družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost; družbena kontrola; družbene organizacije politične organizacije, sindikati, mladinske organizacije, Rdeči križ; družbena prehrana delavcev prehrana, ki jo organizira podjetje, krajevna skupnost ipd.; družbene službe kultura, zdravstvo, državna uprava; družbeno samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju delovne organizacije; družbeno upravljanje odločanje članov delovne skupnosti in predstavnikov družbe; družbeno varstvo otrok
č) lanske družbene publikacije
// ki živi v kolektivu, v družbi: človek je družbeno bitje
2. ki je last družbe v okviru ene države: družbena lastnina, proizvodnja; družbeno posestvo, premoženje / družbeni sektor javni sektor
♦ ekon. čisti družbeni proizvod v enem letu ustvarjena vrednost v kaki državi; družbena delitev dela; geogr. družbena geografija geografija, ki obravnava zakonitosti družbe na zemlji; lit. družbena drama drama, ki obravnava družbeno problematiko; pravn. družbena pravna oseba v socializmu pravna oseba, ki razpolaga z družbenim premoženjem ali opravlja družbeno pomembno dejavnost; soc. družbeni razred sloj ljudi, ki imajo enak odnos do proizvajalnih sredstev in enak delež pri bogastvu družbe; družbena bit gospodarska in socialna stvarnost družbe; družbena nadgradnja, nadstavba organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti
- drúžbeno prisl.:
družbeno delovati; družbeno angažirana umetnost; družbeno neprilagojena in vzgojno zanemarjena mladina; družbeno organizirano gospodarstvo; družbeno prebujeno meščanstvo
♦ ekon. družbeno potrebno delo
1. kdor se poklicno ukvarja z oskrbovanjem goveda: govedarji so že napojili živino
// slabš. neroden, navadno surov človek: pusti tega govedarja
2. pog., ekspr. kdor izvaja, posluša narodno-zabavno glasbo: rokerji, reperji in govedarji
1. posnema glas pri smejanju: haha, kako je to zabavno / haha(ha), se je smejal na ves glas
2. izraža posmeh: haha, pa je prejel zasluženo plačilo
1. nočni gostinski zabavni lokal z odrskimi, zlasti glasbenimi in plesnimi točkami: zahajati v kabarete; nastopati, peti, plesati v kabaretu / dekleta iz kabaretov / ustanovil je svoj kabaret kabaretno skupino
// predstava v takem lokalu: na sporedu je nov kabaret / slabš. ta igra je na ravni kabareta
2. lit. zabavno odrsko delo, navadno sestavljeno iz skečev, pevskih in recitacijskih točk: napisati kabaret / literarno-satirični kabaret; televizijski kabaret
za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem: ker resnice ni smel povedati, je rajši molčal; ker ga je doma zeblo, je šel v kavarno; nanj sem se obrnil zato, ker vem, da je pošten / zdelo se jima je zelo zabavno, ker sta ušla od doma da
// ekspr. za vzročno pojasnjevanje prej povedanega: skrb je odveč, ker delavci so zanesljivi kajti, zakaj, saj
1. gledališka igra vesele, šaljive vsebine: pisal je drame in komedije; antična, sodobna komedija; lahkotna komedija / igrati, nastopati v komediji / bulvarska komedija; komedija v treh dejanjih
♦ lit. karakterna komedija
// uprizoritev take igre: gledati komedijo / dobro obiskana komedija / v kinu predvajajo ameriško barvno komedijo
2. ekspr. zabavno, smešno dogajanje: take komedije pa še ne pomnim / v tej hiši je vedno komedija je vedno veselo, zabavno
3. nav. mn., ekspr. neprijetnosti, težave: s teboj so zmeraj komedije; boji se, da jim ne bi povzročil kakšnih komedij / ne delaj komedij zaradi take malenkosti
● ekspr. z menoj že ne bodo zganjali komedije se norčevali iz mene; ekspr. on opravi take reči brez komedij brez težav, zapletov, zlasti nepotrebnih; ekspr. dovolj je te komedije, izginita čim prej izraža zahtevo po prenehanju določene aktivnosti, zlasti neprijetne
1. nanašajoč se na komiko: komični konflikt v komediji temelji na zamenjavi oseb; navadno igra komične vloge / je izrazit komični talent
♦ glasb. komična opera opera z zabavno, veselo vsebino
2. ki vzbuja smeh, smešen: komična ljubezenska pustolovščina; njegovo ravnanje je komično / znajti se v komičnem položaju
3. šaljiv, humorističen: nova številka komičnega lista; komične in satirične pesmi
- kómično prisl.:
učinkuje prav komično; sam.: povedati kaj komičnega
1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma majhno razsežnost; ant. dolg2: v roki je držal kratek kol; hoditi s kratkimi koraki; kratki lasje; ima zelo kratek trup in dolge noge; puška s kratko cevjo; pes s kratko dlako; kratka nit; pot je zelo kratka / ta razdalja je kratka majhna / obleka z dolgimi, kratkimi rokavi; nosila je zelo kratko obleko; kratke hlače hlače, katerih hlačnice segajo najdlje do kolen / šport. žarg.: skakalec je bil razmeroma kratek delal je kratke skoke; izkoristil je kratko žogo in dal gol žogo, ki je dosegla razmeroma kratko razdaljo / kratke luči luči, ki osvetljujejo cesto približno 30 m naprej
// ki je po obsegu omejen, zgoščen: kratek članek, spis; kratka pesem; napisati kratko pismo / to je kratka vsebina romana / obnoviti kaj v kratkih besedah; s kratkimi besedami je določil vsakemu svoje delo / kratki film ki je dolg do 600 m
2. ki traja razmeroma malo časa: spregovoril je po kratkem premisleku, premolku; šla sta na kratek sprehod; boj je bil kratek; kratka, a huda bolezen; noči so postale zelo kratke; kratko življenje / napravila je kratek požirek / le prav kratek čas se je mudil tu; v kratkem času se je zelo spremenil / kratek rok; kratko razdobje / ekspr. samo za kratek hip ga je videl / ta material ima zelo kratko življenjsko dobo / kratka osvetlitev filma
// s časovno enoto ki se zdi, da traja malo časa: dan jima je zelo kratek; počivali so le kratko uro
3. elektr., v zvezi kratki stik stik med dvema točkama v tokokrogu, ki imata različen električni potencial: prišlo je do kratkega stika; zaradi kratkega stika je nastal požar; pren., publ. med umetnostnim in političnim tokom je nastal kratki stik
● pog., ekspr. zelo kratka bova hitro bova opravila, se pogovorila; kratek čas če bosta tu, bo bolj kratek čas kratkočasno, zabavno; delati komu kratek čas kratkočasiti, zabavati ga; to mu je le za kratek čas za razvedrilo, v zabavo; star. ta človek je zelo kratkega pogleda ni sposoben pravilno oceniti, predvideti dogajanje; ekspr. imeti kratek spomin biti pozabljiv; ekspr. biti kratke pameti neinteligenten; pozabljiv; ta človek je kratkih, redkih besed zelo malo govori; ekspr. dolgi lasje – kratka pamet ženske niso posebno pametne, razsodne; preg. laž ima kratke noge laž se kmalu odkrije
♦ jezikosl. kratki nedoločnik nedoločnik na -t ali -č; kratki samoglasnik; med. kratka sapa oteženo, težko dihanje; rad. kratki valovi radijski valovi z valovno dolžino od 10 do 150 m
- krátko prisl.:
na vprašanja je kratko odgovarjal; oglasil se je kratko in ostro; kratko in jedrnato je povedal, kar je mislil; kratko postriženi lasje; po nekaj tednih je bil kratko malo zdrav kratko malo
● ekspr. kratko in malo ne izraža podkrepitev trditve; star. kratko ni malo mu ne verjame kratko in malo, kratko malo; ekspr. kratko malo ne upam se kratko malo; ekspr. danes je nekam kratko nasajen slabe volje, odrezav
♦ glasb. kratko označba za način izvajanja staccato; jezikosl. kratko naglašen samoglasnik
- krátki -a -o sam.:
pog., ekspr. potegnil, povlekel je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; star. obljubil je priti čez kratko čez malo časa, kmalu; ekspr. na kratko ga drži ima ga popolnoma v oblasti; ekspr. na kratko nasajena metla; na kratko postriženi lasje; na kratko mu je povedal; star. to bom opravil ob kratkem v bližnji prihodnosti; star. da ob kratkem povem na kratko; v kratkem ti bom vrnil; do pred kratkim tega nisem vedel; pred kratkim sva se videla;
uvaja strnjen zaključek povedanega: niso bili ne učenjaki ne filozofi, bili so kratko malo zdravo misleči ljudje; bil je kratko malo vsega zmožen
// izraža podkrepitev trditve ali zanikanja: o zadevi je veliko govoril, lotil se je pa kratko malo ni; če bomo hodili tako počasi, nas bo kratko malo prehitela noč
// izraža, da se dejanje zgodi brez preudarka, obotavljanja: nisem za to, da bi se kratko malo ravnali po drugih; nič ni premišljevala, rekla je kratko malo ne / kratko malo, bilo je zabavno; kratko malo, ne verjamem mu
zastar. leposlovje: napredek lepoznanstva / zabavno lepoznanstvo
// estetika: kar se tiče lepoznanstva, je delo brez napake; načela lepoznanstva
v angleškem in ameriškem okolju prostor za glasbene ali zabavno-glasbene prireditve: plesalec v music hallu
1. izraža položaj ali smer, ki je drugačna kot normalna: obrniti kažipote narobe; obuti nogavico narobe / obračati kolo na desno in narobe; narobe obrnjen portret s hrbtno stranjo spredaj; z glavo navzdol; blago se lika in šiva narobe na narobni strani; sedel je na stol narobe tako, da je bil obrnjen proti naslonjalu; vrteti film narobe nazaj
♦ bot. narobe srčasti list srčasti list, zožen ob peclju
2. izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo; ant. prav: narobe se lotiti stvari; narobe narediti, odgovoriti; ravnali bi zelo narobe, če bi vztrajali; ekspr. učijo te ravno narobe, kakor je prav / narobe si razumel moje pojasnilo / ekspr., v povedni rabi: račun je narobe; to je narobe, da ga nisi pozdravil; z nikalnico ne bi bilo narobe, če bi ga poklicali izraža primernost, koristnost česa
● ekspr. če ga ni pravi čas domov, je že narobe so doma v skrbeh; so nejevoljni; ekspr. ni se pripeljal, morda je kaj narobe je bolan; ima težave; pog. med sosedi je marsikaj narobe je v marsičem nesoglasje; iron. v njegovi glavi je nekaj narobe njegove misli in dejanja so nekoliko čudaške; ekspr. tam je vse narobe godijo se neprijetne, težke reči; star. pa dajte tisti denar, če vam ni narobe če morete; če se strinjate; ekspr. z njim je nekaj narobe ni popolnoma zdrav; nima urejenega razmerja do okolice; ekspr. danes je s teboj nekaj narobe imaš skrbi; nisi dobre volje; pog. vse nam gre, hodi narobe povzroča težave; pog. narobe je stopil in si zvil nogo neprimerno, neprevidno
3. ekspr. nasprotno, obratno: prej so se ga ogibali, zdaj je narobe; zlog izgovarja kratko, pa je ravno narobe prav; hlev ima prevelika okna, hiša pa narobe; življenje je boj, pa tudi narobe se sme reči: boj je življenje / oblika je povezana z vsebino in narobe
// uvaja novo trditev namesto prej zanikane: ni dolgočasno, narobe, še zabavno je; dela ni konec, mi smo, narobe, prepričani, da se šele začne; v prid. rabi, nav. ekspr.: narobe junak; to je narobe znanost; takšen red je pravi narobe svet
1. kdor z mišljenjem, ravnanjem (zelo) kaže narodno pripadnost, zavednost: bil je goreč, zaveden narodnjak; narodnjaki in nemškutarji
// zgod., v drugi polovici 19. stoletja pristaš narodno usmerjenega slovenskega meščanskega tabora: volilni shod narodnjakov
2. pog., ekspr. kdor izvaja, posluša narodno-zabavno glasbo: rad posluša narodnjake
1. ženska, ki z mišljenjem, ravnanjem (zelo) kaže narodno pripadnost, zavednost: goreča narodnjakinja
2. pog., ekspr. ženska, ki izvaja, posluša narodno-zabavno glasbo: čeprav je po duši narodnjakinja, se rada zabava na rokovskih koncertih
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »