Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
arestánt in arestànt -ánta m (ā á; ȁ á) pog. zapornik, kaznjenec, jetnik: na dvorišče so prišli arestanti s paznikom; odvesti arestanta
SSKJ
dentálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zobe, zoben: dentalna infekcija
♦ lingv. dentalni zapornik
SSKJ
eksplozíva -e ž (ȋ) lingv. glas, ki nastane, ko predre zračni tok zaporo; zapornik
SSKJ
labiálen -lna -o prid. (ȃ) lingv. nanašajoč se na ustnice, ustničen: labialni zapornik
SSKJ
marseljéza -e ž (ẹ̑) francoska revolucionarna pesem in državna himna: peti marseljezo; orkester je zaigral marseljezo / zapornik je vso noč žvižgal marseljezo; pren. ta pesem bo postala naša marseljeza
SSKJ
rebràt -áta -o prid. (ȁ ā) rebrast: rebrata površina / ekspr. shujšan, rebrat zapornik zelo suh
SSKJ
restánt in restànt -ánta m (ā á; ȁ á) nižje pog. zapornik, kaznjenec, jetnik: stražiti restanta
SSKJ
robijáš -a m (á) 
  1. 1. v stari Jugoslaviji kdor prestaja najhujšo prostostno kazen: med robijaši je bilo veliko komunistov
  2. 2. knjiž. zapornik, kaznjenec: roman o robijaših iz zloglasnega zapora
SSKJ
sòzapórnik -a m (ȍ-ọ̑) zapornik v razmerju do drugega zapornika: imeti tovariški odnos do sozapornikov
SSKJ
t [té in tə̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, t téja tudi t-ja (ẹ̄; ə̏) enaindvajseta črka slovenske abecede: napiši t; veliki T
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: t je zapornik
♦ lingv. deležnik na -t; metal. profil T in T profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki T
SSKJ
ústničen -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na ustnico: ustnična rdečina
♦ lingv. ustnični soglasniki; ustnični zapornik; ustnična pripora, zapora pripora, zapora, tvorjena z ustnicami; muz. ustnična piščal piščal, ki ima ustnico
SSKJ
zapórnik -a m (ọ̑) 
  1. 1. oseba, ki prisilno biva v zaporu: nadzorovati, zastražiti zapornike; mučenje, zasliševanje zapornikov; število zapornikov se je zaradi izdajstev povečalo / ekspr. spustiti malega zapornika iz sobe
    // jur. oseba, ki prestaja kazen odvzema prostosti: zaposliti zapornike v delavnicah; predpisi za ravnanje z zaporniki / politični zapornik
  2. 2. lingv. glas, ki nastane, ko predre zračni tok zaporo: izgovoriti zapornik; zveneča zapornika b in d; zaporniki in priporniki
Število zadetkov: 12