Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
dúče in duce -ja [dúče] m (ȗ)
naslov za voditelja italijanske fašistične stranke Benita Mussolinija: zarota proti dučeju
SSKJ²
kápovski -a -o prid. (ȃ)
tak kot pri jetniških paznikih v koncentracijskem taborišču: kapovska čepica / kapovska zarota
SSKJ²
komplót -a m (ọ̑)
knjiž. zarota: režim je komplot pravočasno odkril; nasprotniki pripravljajo komplot / ekspr. bojim se, da so proti meni spet sklenili kak komplot
Pravopis
komplót -a m (ọ̑) zarota, spletka: politični ~
Celotno geslo Etimološki
komplọ̑t -a m
Celotno geslo Etimološki
kramljáti -ȃm nedov.
Jezikovna
Mala ali velika začetnica oz. »firer« ali tudi »Firer«?

Pri prevodu romana irskega pisatelja Johna Boyna The Boy at the Top of the Mountain imam dilemo glede zapisa Führer za Adolfa Hitlerja, ki je eden ključnih likov romana. V besedni zvezi »mein Führer«, ki se pojavlja v premem govoru, mora tudi v slov. prevodu ostati izvirni nemški zapis. Za druge primere pa se mi zdi ustrezen slovenski zapis firer – in to z malo začetnico, kakor ima SP in kakor najdem v vrsti primerov v korpusu Nova beseda. Glede tega pa je morda mogoče imeti pomisleke.  Poimenovanje Hitlerja s Führerjem/firerjem je v romanu zelo pogosto, nikoli pa kontekst ne upravičuje slabšalnega prizvoka, ki ga zapisu firer pripisuje SP.  Če bi bil dopusten zapis Firer, bi ta slabšalni prizvok morda odpadel, vendar zapisa z veliko začetnico v Novi besedi nisem našel. Zaradi zame nujne primerjave s prevodom »Dečka v črtasti pižami«, pripomnim, da se tam pojavlja Furer (iz otroških ust), pisano z veliko začetnico – vendar sta tam tako pisana tudi Mama in Očka, medtem ko sem v svojem prevodu odločen, da sta maman in papa zapisana z malo začetnico (v izvirniku sta z veliko). 

SSKJ²
plêsti plêtem nedov., plêtel in plétel plêtla, stil. plèl plêla (é)
1. delati tekstilne izdelke s pletilkami, pletilnim strojem: plesti jopico, nogavice; plesti z debelimi, drobnimi pletilkami; šivati in plesti / kvačkati zna, plesti pa ne; ročno, strojno plesti / plesti vzorec
♦ obrt. plesti leve petlje
2. delati, izdelovati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo: dekleta pletejo vence; plesti jermen za bič; plesti kite, mrežo; plesti ograjo iz protja, šibja / plesti lase v kito / čez zimo plete košare / ptiči pletejo gnezda
3. ekspr. naskrivaj pripravljati, delati komu navadno kaj neprijetnega: nekaj hudega mu plete; kaj pleteš proti njemu; za mojim hrbtom ne pleti ničesar; proti tebi se plete zarota
// z oslabljenim pomenom delati, da se uresniči, kar določa samostalnik: pletel je ljubezen, prijateljstvo z njo; na vse strani plete spletke
4. ekspr. govoriti, pripovedovati, navadno kaj izmišljenega, neresničnega: ne verjemi mu vsega, kar plete; spet je nekaj pletel o tebi / okrog nas so pletli laži in obrekovanja / plesti besede, pogovor o čem govoriti, pogovarjati se
5. ekspr. delati, snovati: v glavi že plete nov načrt; zmeraj kaj plete / ljudstvo je pletlo o tem nenavadne legende ustvarjalo
● ekspr. samo da se ne boš kesal, je pletel dalje govoril; knjiž., ekspr. plesti hvalnice komu hvaliti, slaviti ga
    plêsti se ekspr.
    1. s prislovnim določilom počasi gibati se, premikati se v določenem prostoru: mačka se ji je pletla med nogami, pod nogami / pod temnim stropom se je pletel dim z ognjišča
    // pojavljati se v neredu: žareči bliski so se pletli in križali / misli se mu divje pletejo po glavi
    // pojavljati se sploh: naokoli se je pletel mrak / na večernem nebu se je pletla rožnata zarja
    2. nastajati, širiti se: o tem se pletejo različne zgodbe / čudne govorice se pletejo okrog tebe / eno se plete iz drugega izhaja
    3. dogajati se: kaj neki se plete tam doli / kdo bi vedel, kaj se plete v ljudeh / med njima se nekaj plete
    ●     ekspr. govorica se mu plete ne izgovarja, ne govori gladko; ekspr. pogovor se je pletel o knjižnem jeziku govorili so, pogovarjali so se; ekspr. to vprašanje se je dolgo pletlo po njegovih možganih dolgo je razmišljal o njem; ekspr. ni se hotel plesti z njo imeti z njo (tesnejših) stikov
    pletóč -a -e:
    pletoč nogavico, je pazila na otroke
    pletèn -êna -o:
    pleten brezrokavnik; pleteni stoli; gladko pletena jopica; iz vrbovih šib pletene košare; dvojno pleten rob; ročno, strojno pleten
Celotno geslo Etimološki
porọ̑ta -e ž
Celotno geslo Etimološki
rotīti -ím nedov.
Celotno geslo Frazemi
sténa Frazemi s sestavino sténa:
bél kot sténa, bíti med svôjimi štírimi sténami, bléd kot sténa, bòb ob sténo metáti, bòb v sténo metáti, kàj je [kot] bòb ob sténo, málanje hudíča na sténo, málati hudíča na sténo, med svôjimi štírimi sténami, med štíri sténe, med štírimi sténami, prebledéti kàkor sténa, prebledéti kot sténa, pritískati kóga ob sténo, pritísniti kóga ob sténo, sténe imájo ušésa, sténe vídijo, stene slíšijo, stísniti kóga ob sténo, vsè je [kot] bòb ob sténo, vsè je kot bòb v sténo
Celotno geslo Frazemi
tír Frazemi s sestavino tír:
bíti na slépem tíru, bíti na stránskem tíru, bíti odrínjen na stránski tír, dáti kóga/kàj na stránski tír, obtičáti na slépem tíru, odríniti kóga/kàj na stránski tír, ostáti na slépem tíru, postáviti kóga/kàj na stránski tír, postávljati kóga/kàj na stránski tír, potísniti kóga/kàj na stránski tír, správiti kóga s tíra, správljati kóga s tíra, zaíti na slépi tír, zapeljáti na slépi tír, znájti se na slépem tíru
SSKJ²
údbomáfija -e ž (ȗ-á) pog.
skupina ljudi, povezana z nekdanjo jugoslovansko tajno policijo udbo, ki deluje prikrito in protizakonito: udbomafija zaradi trenutnih političnih interesov obračunava sama s seboj; zarota udbomafije; boj proti udbomafiji; povezanost z udbomafijo
SSKJ²
údbomáfijski -a -o prid. (ȗ-á)
nanašajoč se na udbomafijo: udbomafijski kadri, posli; preiskovalci so ga spraševali o domnevnih udbomafijskih navezah; udbomafijska zarota
Prekmurski
vkǜpzapriséganje -a s zarota: napelávce vküpzapriszéganya poftissa KOJ 1848, 65; steri szo za volo Vesselényiovoga vküpzapriszéganya szpolovleni bili KOJ (1914), 141
SSKJ²
zaróta -e ž (ọ̑)
tajen dogovor, načrt navadno več ljudi za odstranitev nosilca, nosilcev navadno državne oblasti: režim je zaroto pravočasno odkril; pripravljati zaroto; ekspr. vplesti koga v zaroto; sodelovati v zaroti proti kralju
// ekspr. tajen dogovor, načrt za nasprotovanje komu, zvijačno, zahrbtno dejanje proti komu: sosedi so kovali zaroto proti njemu / zarota otrok proti staršem
Pravopis
zaróta -e ž (ọ̑) ~ proti kralju; poud. ~ otrok proti učiteljem |dogovor o prikritem nasprotovanju|
Celotno geslo Sinonimni
zaróta -e ž
tajni dogovor, načrt navadno več ljudi za odstranitev nosilca, nosilcev navadno državne oblastipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. komplot
Celotno geslo Etimološki
zarọ̑ta -e ž
Pleteršnik
zarǫ̑ta, f. 1) die Verschwörung, Cig., Jan., nk.; zaroto začeti, eine Verschwörung anzetteln, Cig.; — 2) die Beschwörung, Z., Trst. (Let.); — 3) die Verwünschung, C.
Število zadetkov: 23