Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo NESSJ
buta1
SSKJ²
izmíti -míjem tudi zmíti zmíjem dov., izmìl tudi zmìl (í ȋ)
z vodo ali drugo tekočino očistiti: rano so mu izmili z alkoholom; izmiti sod, steklenice pomiti / izmiti zaspane oči
// z vodo ali drugo tekočino odstraniti zlasti umazanijo: izmiti krvav madež; izmiti si prst z rok / dež je izmil dim iz zraka; pren. s tem se sramota ne da izmiti; pesn. solze so ji izmile vso žalost
    izmít tudi zmít -a -o:
    izmita posoda; nebo je kakor izmito
Celotno geslo Sinonimni
méti si mánem si nedov.
kaj izraža, da kdo premika prste, dlan sem in tja po površini kakega dela svojega telesa in pri tem močneje pritiska
SINONIMI:
mencati si, knj.izroč. otirati si
SSKJ²
otírati -am nedov. (ī ȋ)
1. odstranjevati kaj mokrega s potegovanjem po površini: otirati pot s čela; solze si je otirala z dlanjo / otirati potno čelo
// delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino; brisati: otirati oči z robcem; otirati si potni obraz z rokavom
2. knjiž. drgniti: otirati ozebline z mazilom; otirati si zaspane oči meti
● ekspr. otirati komu solze tolažiti ga; pomagati mu v nesreči
    otiráje :
    vzdihnil je, otiraje si pot s čela
    otirajóč -a -e:
    odšla je, otirajoč si solze
SSKJ²
otréti otrèm tudi otárem dov., otrì otríte; otŕl (ẹ́ ȅ, á)
1. odstraniti kaj mokrega s potegom po površini: otrla mu je solzo; z dlanjo si je otrl pot s čela / otreti s čopiča odvečno lepilo / otreti potno čelo; z robcem si je otrla solzni obraz
// narediti kaj suho, z drgnjenjem, zlasti s tkanino; obrisati1: otreti oči z robcem; otreti si mokre roke; usta si je otrl kar z rokavom
2. knjiž. zdrgniti: otreti prepotenega konja s slamo; otreti si zaspane oči pometi
3. navadno v zvezi s konoplja, lan odstraniti olesenelo steblo od ličja: terice so otrle ves lan
● ekspr. otreti komu solze potolažiti ga; pomagati mu v nesreči
SSKJ²
ríbati -am nedov. (ȋ)
1. s premikanjem po ribežnu delati iz živila majhne kose, dele: ribati repo, zelje; ribati sir / ribati na lističe
2. čistiti z drgnjenjem s trdo krtačo po površini, navadno mokri: ves dan je ribala in pospravljala; ribati pod, stopnice / ribati kuhinjo / ribati na suho
3. ekspr. drgniti: desnico je ribal ob hlače; ribati ozeble roke s snegom; z obema rokama si je ribal obraz / dekle si je ribalo zaspane oči melo
    ríbati se pog.
    nasprotovati si, prepirati se: še vedno se ribajo med seboj
    ríban -a -o:
    riban hren; ribana repa
    ♦     gastr. ribana kaša kaši podobna jušna zakuha iz rezančnega testa
Celotno geslo Etimološki
spáti spím nedov.
Celotno geslo Kostelski
vera ► ˈvera -e ž
SSKJ²
zaspán -a -o prid. (á)
1. ki čuti potrebo po spanju: zaspan otrok; postati zaspan; ekspr. na smrt zaspan
// ki kaže, izraža to potrebo: zaspan obraz; meti si zaspane oči
2. ekspr. ki kaže, izraža razmeroma malo živahnosti, volje do delovanja: govoriti z zaspanim glasom / zaspana hoja / zaspano govorjenje / on je za trgovca preveč zaspan
3. ekspr. ki se počasi premika: zaspana reka / po dolini se vlečejo zaspane megle
// ki poteka počasi, enolično: zaspano dogajanje na odru / zaspano podeželsko življenje / zaspana melodija enolična, monotona
4. ekspr. za katerega je značilno malo dejavnosti, dogajanja: zaspani zimski meseci; zaspano poletno popoldne / zaspano mesto
    zaspáno prisl.:
    zaspano gledati; zaspano se premikati; 
prim. zaspati
SSKJ²
zaspanè1 -éta m (ȅ ẹ́)
1. ekspr. kdor (rad) veliko spi: on je velik zaspane; vreči zaspaneta iz postelje
2. slabš. počasen, nedejaven človek: s tem zaspanetom že ne mislim sodelovati
SSKJ²
zaspanè2 -éta s (ȅ ẹ́)
1. ekspr. kdor (rad) veliko spi: fant je veliko zaspane
2. slabš. počasen, nedejaven človek: nemarno zaspane
Pravopis
zaspanè1 -éta m, člov. (ȅ ẹ́) poud. zbuditi ~eta |zaspanega človeka|; slabš. |počasen človek|
Pravopis
zaspanè2 -éta s, člov. (ȅ ẹ́) poud. krmežljavo ~ |zaspan človek|; slabš. |počasen človek|
Celotno geslo Sinonimni
zaspanè1 -éta m
GLEJ SINONIM: počasnež, zaspanec
Celotno geslo Sinonimni
zaspanè2 -éta s
GLEJ SINONIM: počasnež, zaspanec
Pleteršnik
zaspanè, -ę́ta, m. ein verschlafener Mensch, der Langschläfer, der Schlafhans, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad).
Celotno geslo Kostelski
zažmanec ► zažˈmaːnc -a m
SSKJ²
zmencáti -ám [zməncati] dov. (á ȃ)
s premikanjem dela česa z roko sem in tja podrgniti ob drug del, navadno pri pranju: namiliti in zmencati perilo
// premikajoč prste, dlan sem in tja po površini kakega dela telesa večkrat močno pritisniti: zmencati otroku roke / zmencati si zaspane oči
● zmencati cvet, list s prsti zmečkati, zdrobiti; prim. izmencati
Število zadetkov: 18