Zadetki iskanja
Pleteršnik
uganȃlica, f. das Räthsel, Jan., GBrda-Erj. (Torb.), Idrija; uganalico zastaviti, ein Räthsel aufgeben, Erj. (Torb.).
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Prekmurski
založìti -lòžim dov. založiti, zastaviti: Zálogolni; zalo'siti KOJ 1833, 186; je primoran Brandenburgio polszkomi Králi zalo'siti KOJ 1848, 52; králevszka imánya v-árendo zalo'si KOJ 1848, 34; Paveo ſzám ſzebé zevſzim Filemoni za nyega zalo'zo KŠ 1771, 664
zalòženi -a -o
1. založen, zastavljen: Mámo eti edno veliko zálogo, stera je zalo'sena do toga veſzéloga Jürjavoga dnéva SIZ 1807, 17
2. zaseden: pokedob Austrio zdáj z-velikov vojszkov zalo'seno nájde KOJ 1848, 79
zalòženi -a -o
1. založen, zastavljen: Mámo eti edno veliko zálogo, stera je zalo'sena do toga veſzéloga Jürjavoga dnéva SIZ 1807, 17
2. zaseden: pokedob Austrio zdáj z-velikov vojszkov zalo'seno nájde KOJ 1848, 79
Celotno geslo
Hipolit
Pleteršnik
zastȃvica, f. 1) das Räthsel, Cig., Jan., M., Štrek., Bolc, Solkan-Erj. (Torb.), nk.; zastavico zastaviti, ein Räthsel aufgeben, C.; — 2) dem. zastava 1), das Fähnlein, Jan., nk.
Pleteršnik
zastáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) durch Voranstellung einer Sache zumachen, zustellen: z. peč, den Ofen zusetzen, Cig.; — verstellen, verrammeln, sobo s posteljami, pot z vozovi z.; — besetzen: sodišče ni bilo prav zastavljeno, DZ.; — den Lauf einer Sache hemmen, Jan.; z. (= ustaviti) vodo, Cig.; — 2) verpfänden, glavo z., sein Leben zum Pfande einsetzen, Cig.; versetzen; z. zlatnino; — z. se za koga, za kaj, für jemanden o. etwas in Haft treten, gut stehen, Cig.; — za varuha so me doma zastavili, (porok sem torej, da se nič ne zgodi), C.; — 3) durch Wetten verlieren, verwetten; — 4) ansetzen: z. pero, Preš.; — napačno jo z., einen verfehlten Lebenswandel beginnen, Nov.; — aufwerfen, aufgeben: vprašanje, zastavico, uganko z., Cig., Jan., Cig. (T.), Šol., C., Erj. (Torb.); — z. plačo, sich einen Lohn ausbedingen o. bestimmen, Notr.
Prekmurski
zastàviti -stávim dov.
1. zastaviti: more meszto szébe sziná zasztaviti KOJ 1848, 59
2. ustaviti: Nezasztávi nyé kmica KAJ 1870, 63; kaseo z-robezom zasztavi KOJ 1845, 33; zlátim prsztanom szmrtno vszecsenyé zasztavo KOJ 1848, 61; visziko je vodô zasztavo AIP 1876, br. 3, 7
1. zastaviti: more meszto szébe sziná zasztaviti KOJ 1848, 59
2. ustaviti: Nezasztávi nyé kmica KAJ 1870, 63; kaseo z-robezom zasztavi KOJ 1845, 33; zlátim prsztanom szmrtno vszecsenyé zasztavo KOJ 1848, 61; visziko je vodô zasztavo AIP 1876, br. 3, 7
Celotno geslo
Pohlin
zastaviti [zastáviti zastȃvim] dovršni glagol
zastaviti, tj. izročiti stvar za zavarovanje upnikove terjatve
Svetokriški
zastaviti -im dov. zastaviti, tj. 1. izročiti v zagotovilo: try rezhy ima ny ſaſtavit nedol. v' tem zhaſſu, nam rezh ſvoj perſten, shnoro inu palizo ǀ Kakor ſte shlishali, de ſvojo dusho sa vaſs saſtavi 3. ed. ǀ karkuli morio udobit, ali moshu ukraſti ſaſtauio 3. mn., inu ſapijò ǀ Kadar Iuda vidi ta persten, inu palzo sponſa de on ſam je ozha, inu ſpumni de je bil enkrat taiſte saſtavil del. ed. m eni sheni ǀ Vduva ga je proſsila de bi nje vlouleniga ſynu rèshil, ſam ſebe je bil sa njega sastavil del. ed. m 2. postaviti uganko: Amaſus ſamurskimu krajlu je bil leto pripuviſt ſaſtavil del. ed. m, de bi on njemu povedal, kaj s' ena rejzh je na ſvejtu tanarſtarishi, nar gmainshi
Pleteršnik
zastávljati, -am, vb. impf. ad zastaviti; 1) verstellen: zastavljali so lovci in gonjači zaporedoma več dolin in jarkov, a volka ni bilo na dan, LjZv.; — 2) versetzen; začel je svojo obleko z.; — 3) ansetzen; zalego z., Brut ansetzen, Por.; — stellen, aufgeben; zastavljali so mu vprašanje za vprašanjem, Jurč.
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Megiser
zastavljen deležnik
Pleteršnik
zastávljenje, n. 1) die Verstellung, die Verrammelung; — 2) die Verpfändung; — 3) die Aufwerfung, (prim. zastaviti 4)).
Prekmurski
zastópiti tudi zastóupiti -im dov.
1. stopiti, iti: zaſztoupoje uu Nebéſza TF 1715, 22; ki ſzi v-Nebéſza zaſztoupo KM 1783, 74; zasztopoie na nebészah ABC 1725, A5a; zaſztopil je na Nebéſzah SM 1747, 44; ka je i vnébo zaſztoupo KŠ 1771, 823; v-Nébo je zasztoupo KM 1783, 52; Kriſztus je vnébo zaſztoupo BKM 1789, 111; V-nébo je zaſztopio BRM 1823, 4
2. zastaviti, zapreti pot: Ali pout szo nyemi zasztoupili KOJ 1848, 18
zastópiti se tudi zastóupiti se -im se prizanesti komu: Kémélni; zasztoupiti sze, sounati KOJ 1833, 162; zaſsztoupijo ſze ſziná mojega KŠ 1771, 70; i ka ſze ſzvejt Tvoje ſztaroſzti zaſztoupi BKM 1789, 427; Bój ſze cslovik Nezasztoupi ſze nikoga KM 1783, 280; Zasztôpte sze vi norczi med lüdsztvom TA 1848, 27; nej ſzam ſze tebé zasztoupo KM 1783, 167; i csloveka ſze je nej zaſztoupo KŠ 1771, 230; da sze je nej zasztoupo postenyá vrejdne sztaroszti KOJ 1845, 60
1. stopiti, iti: zaſztoupoje uu Nebéſza TF 1715, 22; ki ſzi v-Nebéſza zaſztoupo KM 1783, 74; zasztopoie na nebészah ABC 1725, A5a; zaſztopil je na Nebéſzah SM 1747, 44; ka je i vnébo zaſztoupo KŠ 1771, 823; v-Nébo je zasztoupo KM 1783, 52; Kriſztus je vnébo zaſztoupo BKM 1789, 111; V-nébo je zaſztopio BRM 1823, 4
2. zastaviti, zapreti pot: Ali pout szo nyemi zasztoupili KOJ 1848, 18
zastópiti se tudi zastóupiti se -im se prizanesti komu: Kémélni; zasztoupiti sze, sounati KOJ 1833, 162; zaſsztoupijo ſze ſziná mojega KŠ 1771, 70; i ka ſze ſzvejt Tvoje ſztaroſzti zaſztoupi BKM 1789, 427; Bój ſze cslovik Nezasztoupi ſze nikoga KM 1783, 280; Zasztôpte sze vi norczi med lüdsztvom TA 1848, 27; nej ſzam ſze tebé zasztoupo KM 1783, 167; i csloveka ſze je nej zaſztoupo KŠ 1771, 230; da sze je nej zasztoupo postenyá vrejdne sztaroszti KOJ 1845, 60
Število zadetkov: 15
Dostopnost