ólje Frazemi s sestavino ólje:
bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], brézovo ólje, dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému], dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému], dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému], gládek kot ólje, íti kàkor po ólju, léskovo ólje, míren kot ólje, namázati kóga z brezovim óljem, namázati kóga z léskovim óljem, prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému], prilíti ólje na ôgenj [čésa, čému], prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému], prilívati ólje na ôgenj [čésa, čému], z óljem ôgenj gasíti
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
prevetríti -ím dov., prevétri in prevêtri; prevétril (ī í)
1. prezračiti: prevetriti klet, sobo / prevetriti obleko / šel je na zrak, da bi si prevetril možgane
2. ekspr. povzročiti, da se določeno neprimerno, neurejeno stanje spremeni: med nama bi bilo treba še marsikaj razjasniti in prevetriti; prevetriti stare nazore; prevetriti zatohlo literarno ozračje
1. prezračiti: prevetriti klet, sobo / prevetriti obleko / šel je na zrak, da bi si prevetril možgane
2. ekspr. povzročiti, da se določeno neprimerno, neurejeno stanje spremeni: med nama bi bilo treba še marsikaj razjasniti in prevetriti; prevetriti stare nazore; prevetriti zatohlo literarno ozračje
- prevetrèn -êna -o:
dobro prevetrena dolina
Celotno geslo
eSSKJ
prótistrúp prótistrúpa samostalnik moškega spola [prótistrúp]
- 1. sredstvo, snov, ki prepreči, zavre učinkovanje strupa
- 2. ekspresivno kar deluje proti čemu neprijetnemu, neželenemu
Pravopis
SSKJ²
smrdéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. oddajati, dajati neprijeten vonj: pokvarjena hrana smrdi; nekatere rastline zelo smrdijo; smrdel je po znoju; brezoseb. smrdelo je po zažganem, po žveplu; smrdi kot dihur, kuga zelo, močno
// ekspr. oddajati, dajati vonj sploh: vsaka stvar po svoje smrdi; brezoseb.: iz ust mu smrdi; v kuhinji je smrdelo po česnu in ribah
2. ekspr. imeti, kazati značilnosti česa: knjiga smrdi po pornografiji; brezoseb. smrdi po vojni
3. z dajalnikom imeti, čutiti odpor do česa: cigarete ji ne smrdijo; hrana mu smrdi / ekspr. delo, učenje mu smrdi / ekspr. vsa ta stvar mi nekam smrdi
● preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi
1. oddajati, dajati neprijeten vonj: pokvarjena hrana smrdi; nekatere rastline zelo smrdijo; smrdel je po znoju; brezoseb. smrdelo je po zažganem, po žveplu; smrdi kot dihur, kuga zelo, močno
// ekspr. oddajati, dajati vonj sploh: vsaka stvar po svoje smrdi; brezoseb.: iz ust mu smrdi; v kuhinji je smrdelo po česnu in ribah
2. ekspr. imeti, kazati značilnosti česa: knjiga smrdi po pornografiji; brezoseb. smrdi po vojni
3. z dajalnikom imeti, čutiti odpor do česa: cigarete ji ne smrdijo; hrana mu smrdi / ekspr. delo, učenje mu smrdi / ekspr. vsa ta stvar mi nekam smrdi
● preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi
- smrdèč -éča -e:
prišel je domov, smrdeč po vinu; smrdeča voda; smrdeče in zatohlo dvorišče
SSKJ²
vzdúšje -a s (ȗ) navadno s prilastkom
1. kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: vzdušje je postalo napeto; prijateljsko, zaupno vzdušje; v takem vzdušju se ne da delati / delovno, ustvarjalno vzdušje / za boljše vzdušje je kupil steklenico šampanjca razpoloženje / vzdušje pesmi občutje
// kar nastane zaradi nazorov, dogajanja na določenem področju: ugodno politično vzdušje; vzdušje predvolilne kampanje / film prikazuje vzdušje časa
// kar nastane zaradi dogajanja, okoliščin: na ulicah je vladalo praznično vzdušje; pokvariti počitniško vzdušje; pričarati božično, novoletno vzdušje
2. zastar. zrak: vzdušje je precej zatohlo; vlažno vzdušje
1. kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: vzdušje je postalo napeto; prijateljsko, zaupno vzdušje; v takem vzdušju se ne da delati / delovno, ustvarjalno vzdušje / za boljše vzdušje je kupil steklenico šampanjca razpoloženje / vzdušje pesmi občutje
// kar nastane zaradi nazorov, dogajanja na določenem področju: ugodno politično vzdušje; vzdušje predvolilne kampanje / film prikazuje vzdušje časa
// kar nastane zaradi dogajanja, okoliščin: na ulicah je vladalo praznično vzdušje; pokvariti počitniško vzdušje; pričarati božično, novoletno vzdušje
2. zastar. zrak: vzdušje je precej zatohlo; vlažno vzdušje
SSKJ²
zatóhel -tôhla in -tóhla -o [zatohəu̯] prid. (ọ́ ó, ọ́)
1. ki zaradi neprezračenosti, tople vlažnosti neprijetno učinkuje: zatohel hlev; zatohla soba / zatohel vonj po plesni; pren. zatohli predvojni dnevi
2. zastar. zadahel: zatohla moka; zatohlo vino
1. ki zaradi neprezračenosti, tople vlažnosti neprijetno učinkuje: zatohel hlev; zatohla soba / zatohel vonj po plesni; pren. zatohli predvojni dnevi
2. zastar. zadahel: zatohla moka; zatohlo vino
- zatôhlo in zatóhlo prisl.:
zatohlo vroče / v povedni rabi v prostoru je precej zatohlo; sam.: vonj po zatohlem
Pravopis
zatóhel -tôhla -o in zatóhel -hla -o [-u̯]; bolj ~ (ọ́ ó ó; ọ́) ~ vonj po plesni; ~ hlev; poud. ~e ideje |neizvirne, zastarele|
zatôhlo -ega in zatóhlo -ega s, pojm. (ó; ọ́) vonj po ~em
zatôhlost -i in zatóhlost -i ž, pojm. (ó; ọ́)
zatôhlo -ega in zatóhlo -ega s, pojm. (ó; ọ́) vonj po ~em
zatôhlost -i in zatóhlost -i ž, pojm. (ó; ọ́)
Pleteršnik
zatǫ́həł, -hla, adj. (pravilna oblika nam. zaduhel); nach Feuchtigkeit riechend: zatohla koča, Erj. (Torb.); z. hlev, Zv.; zatohlo vreme, schwüles Wetter, Erj. (Torb.); politična atmosfera je zatohla (schwül), Cig. (T.) ("zatuhu", Štrek.).
SSKJ²
zatôhlica in zatóhlica -e ž (ō; ọ̄)
knjiž. zatohlo ozračje: julijska zatohlica / v sobi je bila neprijetna zatohlica zatohel zrak
knjiž. zatohlo ozračje: julijska zatohlica / v sobi je bila neprijetna zatohlica zatohel zrak
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Število zadetkov: 14
Dostopnost