Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
angažíranost -i ž (ȋ) zelo aktiven, dejaven odnos do česa, zavzetost: v drami je avtor pokazal svojo angažiranost v teh vprašanjih; aktivna, družbena, osebna angažiranost; angažiranost za politične probleme / ta film zahteva veliko emocionalne gledalčeve angažiranosti vključitve, vživetosti
SSKJ
entuziázem -zma (ā) velika navdušenost, zavzetost za kaj: kadar je govoril o glasbi, so vsi občudovali njegov entuziazem; v svojem poklicu je delal z entuziazmom; ustvarjalni, verski entuziazem; entuziazem filmskih amaterjev
SSKJ
fanatízem -zma (ī) strastna, nestrpna zavzetost za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor; zagrizenost, prenapetost: ti ljudje so prežeti s fanatizmom; zastrupljati množice s fanatizmom; politični, verski fanatizem; žrtev fanatizma; prevzet s fanatizmom za ideale svobode
SSKJ
ljubosúmen -mna -o prid. (ú ȗ) 
  1. 1. ki čuti bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe: ljubosumen mož; njegova žena je zelo ljubosumna; bolestno ljubosumen / mož je bil ljubosumen na soseda čutil je bojazen, da bi mu sosed odvzel ljubezen, naklonjenost žene
    // ki vsebuje, izraža ljubosumnost: ljubosumni pogledi
  2. 2. v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga: biti ljubosumen na svoje tovariše / ljubosumen je na njihove uspehe
    ljubosúmno 
    1. 1. prislov od ljubosumen: ljubosumno opazuje njeno vedenje
    2. 2. ekspr. izraža veliko zavzetost, skrbnost: ljubosumno varovati svoje pravice
SSKJ
morála -e ž (ȃ) 
  1. 1. kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega in slabega: odvisnost morale od družbenih razmer / pravo, morala in religija
    // s prilastkom kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi glede na
    1. a) kak nazor, nosilca: komunistična, krščanska morala; s stališča meščanske, patriarhalne morale bi bilo tako ravnanje vsega obsojanja vredno / vzgajati v duhu socialistične morale / pregrešiti se zoper družbeno, javno moralo
    2. b) kako področje delovanja, življenja: kršiti poslovno moralo; športna morala / načela novinarske morale etike; politična morala
  2. 2. priznavanje, izpolnjevanje tega, kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi glede na kaj: moralo teh ljudi občudujem; skrbeti za moralo; s tem dejanjem je dokazal visoko moralo / slabš. odpraviti je treba dvojno moralo / predsednik je opozoril na pomanjkanje poslovne, socialistične morale
  3. 3. knjiž., redko, z rodilnikom načelo, stališče: zagovarjati moralo koristi, žrtvovanja / morala denarja mu je bila tuja
  4. 4. publ., navadno s prilastkom psihična pripravljenost, zavzetost koga za izvršitev določenega dejanja, dosego določenega cilja: njihova morala se je dvignila, je padla; morala moštva, vojakov je nizka, trdna / okupatorjeva bojna morala se vse bolj razkraja
  5. 5. lit., navadno z rodilnikom kar izraža, kaže vsebina, konec kakega (umetniškega) dela, da je pri ravnanju, vedenju, mišljenju dobro, koristno upoštevati: morala basni, igre je očitna; morala te zgodbe je: bodi pošten in pogumen
    ● 
    publ. bolna morala pomanjkanje moralne razsodnosti
SSKJ
nèvêlik -íka -o prid. (ȅ-é ȅ-í) nav. ekspr. srednje velik: stanuje v neveliki hiši z vrtom; dekle nevelike rasti / evfem. pokazal je neveliko delavnost, zavzetost majhno
// knjiž. neveliko življenje nepomembno
SSKJ
ognjevít -a -o prid., ognjevítejši (ȋ) 
  1. 1. ki ima veliko življenjsko moč, silo: bil je ognjevit fant; ognjevita plesalka; zdravo, ognjevito dekle / zapreči par ognjevitih, konj / ognjevit ples
    // ki kaže veliko zavzetost, navdušenost za kaj: ognjevit govornik / navdušil jih je s svojimi ognjevitimi besedami; ognjevite pesmi o svobodi
  2. 2. ekspr. bleščeč, žareč: pogledal je v njene ognjevite oči
    ● 
    ekspr. ognjevito vino močno
    ognjevíto prisl.: ognjevito govoriti; množica je ognjevito vzklikala
SSKJ
ognjevítež -a (ȋ) ekspr. kdor kaže veliko zavzetost, navdušenost za kaj: nekaj ognjevitežev se je takoj prijavilo za akcijo
SSKJ
operatívnost -i ž (ȋ) publ. uspešnost, zavzetost: v poslovanju je potrebna večja operativnost; premajhna operativnost odbora
// dejavnost, delovanje: operativnost vojaških enot
SSKJ
pozóren -rna -o prid., pozórnejši (ọ́ ọ̄) 
  1. 1. zavestno (miselno) zbran: pozoren poslušalec, učenec; pri vožnji ni bil dovolj pozoren / biti pozoren na datum in kakovost izdelka; ob teh besedah je postal pozoren
     
    ekspr. nič ni ušlo njenim pozornim očem vse je opazila; ekspr. tam so naleteli na pozorna ušesa tam so jih pozorno poslušali
    // ki poteka, se opravlja z veliko miselno zbranostjo: pozorno branje, poslušanje
  2. 2. ki kaže, izraža skrb, zavzetost za koga: ima pozornega moža; vedno je pozorna do njega
    pozórno prisl.: pozorno poslušati, spremljati; ko ga je pozorneje pogledal, ga je prepoznal
SSKJ
pozórnost -i ž (ọ́) 
  1. 1. zavestna (miselna) zbranost: pozornost poslušalcev je popustila; odvrniti, preusmeriti pozornost; to delo zahteva posebno pozornost; študiju je posvečal veliko pozornost
  2. 2. povečano zanimanje, zavzetost za kaj: posvečati čemu pozornost; pritegniti, vzbuditi pozornost; ta slikar je vreden večje pozornosti; splošna pozornost / biti središče, v središču pozornosti
  3. 3. kar kaže, izraža skrb, zavzetost za koga: njegova pozornost jo je ganila; izkazati komu pozornost; ekspr. obsipati koga s pozornostjo; biti deležen posebne pozornosti / pridobil jo je z majhnimi pozornostmi
SSKJ
prenapétost -i ž (ẹ̑) 
  1. 1. strastna, nestrpna zavzetost za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor: njegova prenapetost ni razumljiva / nacionalistična, verska prenapetost
    // ekspr. stanje velike čustvene vznemirjenosti: čustvena, živčna prenapetost / živi v nenehni prenapetosti
  2. 2. lastnost, stanje prenapetega: zmanjšati prenapetost žice / prenapetost načrtov / prenapetost njegove strankarske pripadnosti
     
    elektr. napetost, ki je nekajkrat višja od obratovalne napetosti, navadno zelo kratkotrajna
SSKJ
preokupácija -e ž (ápubl.  
  1. 1. zanimanje, zavzetost: opis duševnosti junakov je avtorjeva osrednja preokupacija; miselne in čustvene preokupacije mladega človeka / ustvarjalna preokupacija pisateljev
    // skrb, zaposlitev: njegova glavna preokupacija je zdaj učenje / vsakdanje preokupacije meščanov
  2. 2. preobremenitev, prezaposlenost: preokupacija današnjega človeka / potreba po sprostitvi zaradi preokupacij
SSKJ
sámopozáben -bna -o prid. (ȃ-á) knjiž. ki povzroči, da človeku lastna oseba ni več aktivno v zavesti: samopozabna sproščenost, zavzetost nad lepoto
 
knjiž. samopozabna materina ljubezen zelo velika, nesebična
    sámopozábno prisl.: biti samopozabno zamaknjen v delo
SSKJ
zagrízenost -i ž (ȋ) ekspr. strastna, nestrpna zavzetost za kaj, zlasti za kako idejo, nazor: vsi so se bali njegove zagrizenosti; verska, politična zagrizenost / boriti se proti čemu z veliko zagrizenostjo
SSKJ
zainteresíranost -i ž (ȋ) publ. zanimanje, navdušenost: zainteresiranost mladih za šport; zainteresiranost množic za kulturo
// prizadevnost, zavzetost: zainteresiranost delavcev za boljše delo; zainteresiranost narodov za ohranitev miru / pesnikova globoka človeška zainteresiranost prizadetost
SSKJ
zarés prisl. (ẹ̑) 
  1. 1. izraža, da kaj je, se dogaja v stvarnosti in ni le navidezno: ni mogel videti, če so na odru zares jedli; ni zares pela, le usta je odpirala; ne dela se, zares spi; pazite, zdaj bo zares ustrelil
    // izraža skladnost trditve z resničnostjo: nisi se zmotila, zares je bila ona; poplava je zares uničila dolino, kot je pisalo; prav imate, zares je zamudil / če misliš, da je zares tako, zakaj čakaš
  2. 2. ekspr. zavzeto, odgovorno: vsake stvari se loti zares; učiti se bo treba bolj zares / zdaj bo šlo zares se bo zahtevala večja zavzetost, odgovornost; teh opozoril nihče ne jemlje zares jih ne upošteva; njihovo ponudbo je vzela zares
     
    ekspr. to je mislila na smrt zares zelo resno; norčevali so se iz njega, a tega ni vzel zares jim ni zameril; to je naredil bolj za šalo kot zares brez resnega namena
  3. 3. ekspr. izraža podkrepitev trditve: zares je bila razburjena; tega si zares ne bi smel privoščiti; to me zares veseli; čisto zares je slavna / zares škoda, da se je to zgodilo; nisem jaz kriv, zares ne
  4. 4. poudarja pomen besede, na katero se nanaša: njegove pesmi so zares dobre; je zares velik talent / takih pomot si zares nihče ne želi; zares nikoli
  5. 5. v medmetni rabi izraža soglasje, pritrditev: lepo je, zares; zares, bil je hraber; zares, ti ga še ne poznaš; nisem jim verjel, zares; sam.: kje se pri tem človeku začenja šala in kje njegov zares
SSKJ
zavzétje -a (ẹ̑) 
  1. 1. glagolnik od zavzeti: zavzetje bunkerja, utrdbe / zavzetje vodilnih položajev v politiki
  2. 2. star. zavzetost: delati kaj z zavzetjem / igralec je govoril brez notranjega zavzetja / pesem jih je navdala z zavzetjem jih je prevzela
    // občutiti srečno zavzetje ljubezni prevzetost
     
    star. kar onemeli so od zavzetja začudenja, osuplosti
SSKJ
zavzétnost -i ž (ẹ́) zastar. zavzetost, vnema: velika zavzetnost za jezik / z veliko zavzetnostjo opravlja svoje delo
 
zastar. ljubezenska zavzetnost prevzetost, vznemirjenost
SSKJ
zavzétost -i ž (ẹ̑) 
  1. 1. velika stopnja duševne pripravljenosti, volje, zanimanja za ukvarjanje s čim, uresničitev česa: zavzetost raste, upada; kazati zavzetost za kaj; občudovati zavzetost koga; zavzetost za delo, pri delu / čustvena, ustvarjalna zavzetost / vse, kar dela, dela z zavzetostjo
  2. 2. knjiž. močna čustvena vznemirjenost zaradi pozitivnega odnosa do česa; prevzetost: drhteti od zavzetosti; zavzetost ob poslušanju glasbe / ljubezenska zavzetost
     
    knjiž. otroci so poslušali z največjo zavzetostjo zelo zavzeto
Število zadetkov: 22