Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
dežę́łən,* -łna, adj. Land-, Landes-; deželni glavar, der Landeshauptmann, deželni zbor, der Landtag, deželni odbor, der Landesausschuss, d. poslanec, der Landesabgeordnete, deželno sodišče, das Landesgericht, deželni zaklad, der Landesfond, deželno zastopstvo, die Landesvertretung, nk.; tudi: dežéłən.
Prekmurski
dokončávanje -a s
1. konec: Dokoncsávanye liſztá KŠ 1771, 569; Da bi ſze vu dokoncsávanyi punoſzti vrejmena KŠ 1771, 574
2. sklep, odločitev: poszlaniksztva dokoncsávanye, ka na koliko nasztroski vovdárijo AI 1875, br. 1, 1
3. zbor, skupščina: dokoncsávanye KOJ 1833, 184
Pleteršnik
dvanajstȋja, f. gospodarstvo dvanajsterih v občini, ker šteje občinski zbor dvanajst udov, Ljubušnje-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
dvanajščák, m. = občinski svetovavec (ker šteje občinski zbor dvanajst udov), Kras-Štrek. (Let.).
Besedje16
kapitelj2 [zbor kanonikov] sam. m ♦ P: 1 (TPo 1595)
Svetokriški
koncilium koncil: tu nam hozhe dati saſtopit Concilium im. ed. Nicænum ǀ Cincilium im. ed. Tridentinum pana vſe taiſte, kateri bi drugazhi ſe ſmejli vuzhiti ǀ Concilum im. ed. Grangreſe je bil sapovedal panat taiſto sheno, katira bi ſvoje laſy ſi odresala k' ſnaminu de n' hozhe ſvojmu Moshu pokorna biti ← srlat. concilium ‛cerkveni zbor’
Pleteršnik
kōr, m. 1) das Chor, die Emporkirche; na koru peti; — 2) = zbor, der Chor, Cig. (T.), nk.
Svetokriški
kor -a m 1. zbor (angelov ali svetnikov): Nikar li Chor im. ed. teh Archangelou, ampak vſy Chori im. mn. teh Angelou ǀ is kateriga Chora rod. ed. tyh Angelou ǀ is Chora rod. ed. tyh Cerobinou ǀ tulikain Angelou je venim Chori mest. ed., de obeden yh nemore ſishteiti ǀ kateriga nuzh, inu dan tij Chori im. mn. teh Angelou zhastè ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori im. mn. teh Angelzu, inu Svetnikou prishli po vaſho dusho ǀ v' nebeſsih je devet Choru rod. mn. Angelou ǀ v' Nebeſſih je oſſem Chorou rod. mn. teh Svetnikou 2. kor, tj. prostor v cerkvi, kjer je zbor: en dan ſò v' Chori mest. ed. pejli to lepo molitvo ǀ ym ble dopade shkripajne teh rashnou, inu zverzhajne tiga pohajnia, kakor ta ner lepshi shtima na Chori mest. ed. ǀ Na chori mest. ed. pak ſo bily ſazheli pejti masho teh Svetih Marternikou ǀ katere ſo … fliſſik v'chori mest. ed. ← srvnem. kōr ← stvnem. chōr ← lat. chorus ← gr. χορός ‛množica, zbor’
Pleteršnik
kǫ̑rarski, adj. die Domherren betreffend; k. zbor, das Domcapitel, Jan.
Prekmurski
kóruš in kóuruš -a m
1. kor, prostor za pevce v cerkvi: Zgor od veliki dvér je koruš BJ 1886, 20; naj morejo csuti, na kórusi popevati KOJ 1848, 19; deacsko szpejvanye na korusi KOJ 1914, 147
2. zbor, skupina: Tebé odicseni Korus Apoſzolszki KM 1783; korus vſzej Prorokov BKM 1789, 137; I v-nebeſzki korus na meſzto mi ſzejſzti SŠ 1796, 78; Vſzeſzkousz v-angyelſzkom koruſi BKM 1789, 401; Vſzeſzkousz v-angyelſzkom koruſi SŠ 1796, 4
Pleteršnik
kr̀n, krna, adj. verstümmelt, Cig. (T.); krn zbor, ein Rumpfparlament, Cig. (T.); kurzzählig (o verzih), Cig. (T.); — prim. stsl. krъnъ, hs. krnj.
Pleteršnik
mečíti, -ím, vb. impf. weich, mürbe machen, aufweichen; v vodi m., im Wasser beizen, Cig.; — sadje m., das Obst abliegen lassen, Cig., Jan.; — abführen, Cig., Jan.; — zu erweichen, zu rühren suchen, Cig.; srce, človeka m., Cig.; nachgiebig zu machen suchen: že zdaj se meči prihodnji občni zbor, Levst. (Zb. sp.); — m. se, weich, mürbe werden, aufweichen, Cig., Jan.; abliegen (vom Obst), Cig., Jan.; — srce se mi je žalosti mečilo, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
orkēstər, -stra, m. prostor v gledališču med odrom in pritličjem, odločen za godbo, godčevski zbor, das Orchester, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
Pleteršnik
parlamēnt, m. državni zbor, das Parlament.
Pleteršnik
pȏłn, adj. voll; poln sod; polna skleda juhe; polno šako, pest, peščico moke komu dati; drevo je polno sadja; p. uši; p. bradavic; vse polno je ljudi, es wimmelt von Menschen; Stoji vrtec ograjen, Polno rožic nasajen, Npes.-K.; polno me je česa, ich bin mit etwas angefüllt, Cig.; polno me je upanja, ich bin voll Hoffnung, C.; polna luna, der Vollmond; ob polnem, bei Vollmond, C.; polni zbor, die Plenarversammlung, Cig. (T.); v polnem zboru, in pleno, Cig.; polne mere ali vage, vollwichtig, Cig., Jan.; poln ogel, eine Vollecke, Cig. (T.); čep gre na polnem v sod, der Zapfen schließt vollkommen dicht, vzhŠt.; — inhaltsreich, massiv, Cig.; polni nagelj, die Doppelnelke, Cig.; polna senca, der Kernschatten, Cig. (T.); polna svetloba, das Schlaglicht, Cig. (T.); polnega naglasa, hochtonig, Cig. (T.).
Pleteršnik
položíti, -ím, vb. pf. legen, hinlegen; p. dete v zibel; p. denar na mizo; roko p. na srce; na jezik komu kaj p., einem etwas in den Mund legen, Cig.; p. pred občinski zbor (vorlegen), Levst. (Nauk); — živini p., dem Vieh Futter vorlegen; — trto p., die Rebe absenken, Mur.; — bolezen me je položila, die Krankheit hat mich ans Bett gefesselt, C., Gor.; erlegen: p. toliko novcev, kolikor je kvare, Levst. (Nauk); deponieren, Jan., Levst. (Rok.); niederlegen, ablegen, Cig., Jan.; orožje p., die Waffen strecken, Mur., Cig.; besedo p., (vor dem Sterben) zu sprechen aufhören, Lašče-Levst. (Rok.); — p. se, sich legen; sich lagern, Cig.
Prekmurski
pòslavcovahìža -e ž državni zbor: Poszlavco-vahi'za szkoro tri tjedne dvakrat szedsztvo dr'zála AIP 1876, br. 1, 2
Pleteršnik
postavodajáłən, -łna, adj. gesetzgebend, Jan.; postavodajȃłni zbor, Cig.
Pleteršnik
posvẹtováłən, -łna, adj. berathend: p. zbor, p. glas, Cig., nk.
Pleteršnik
preložíti, -ím, vb. pf. 1) anders oder anderswohin legen, überlegen, umlegen; drva, deske p.; bolnika p.; — permutieren (math.), Cig. (T.); — dislocieren, Cig.; p. se, übersiedeln, Polj.; — entwenden: ta posel rad kaj preloži, Cig.; — verlegen, verschieben, vertagen; p. dan, eine Tagsatzung erstrecken; zbor p., Cig., nk.; — 2) zum Bessern ändern, erleichtern, Cig.; ne morem p., ich kann es nicht ändern, Cig.; težavo komu p., Jsvkr.; rad bi si kako preložil, ich möchte mir meine Lage irgendwie verbessern, Cig.; Bog ti preloži trpljenje! Svet. (Rok.); p. komu kaj, jemanden von etwas dispensieren, ihm etwas nachsehen, Cig., C.; kazen p., Zora; temu se moraš pritožiti, kdor ti more preložiti, Jan. (Slovn.); — preložilo se mu je, es geht ihm besser, Cig.; — 3) (in eine andere Sprache) übersetzen, Jan.; — 4) = preobložiti, überladen, Cig.; p. koga, überbürden, C., Svet. (Rok.); — 5) p. knjigo z belimi listi, ein Buch interfoliieren, Cig.
Število zadetkov: 41