Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
ankéta -e ž (ẹ̑)
1. zbiranje podatkov ali mnenj o določenem vprašanju: izvesti, organizirati, razpisati anketo; anonimna, pisna anketa; anketa o prometu; anketa med delavci
// vprašalna pola: izpolniti, obdelati anketo
2. zastar. posvetovanje izvedencev: sklicati anketo; zbrati se na anketo
// komisija: parlamentarna anketa
Celotno geslo eSSKJ
artroskopíja artroskopíje samostalnik ženskega spola [artroskopíja]
    1. iz medicine pregled notranjosti sklepa s posebnim instrumentom, navadno skupaj z operacijo
      1.1. veda o takem pregledovanju
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Arthroskopie, angl. arthroscopy, frc. arthroscopie, kar je zloženo iz gr. árthron ‛sklep’ + gr. skopía ‛opazovanje’
SSKJ²
bibliografíja -e ž (ȋ)
po določeni tematiki urejen seznam tiskanih del: sestavljati, urejati bibliografijo; bibliografija za leto 2013 / njegova bibliografija ima sto številk; zbrati vso bibliografijo o tem problemu
// veda o popisovanju in označevanju tiskanih del: strokovnjak za bibliografijo
SSKJ²
brámbovec -vca m (á)
nekdaj vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti: zbrati brambovce; deželni brambovci; oddelek brambovcev
♦ zgod. pripadnik prostovoljnih avstrijskih vojaških enot za časa francoske okupacije
// star. branilec, branitelj: brambovci trdnjave so odbili napad / biti brambovec pravice
Celotno geslo Sinonimni
brámbovec -vca m
nekdaj vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnostipojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: branilec, vojak
Celotno geslo Etimološki
bráti bérem nedov.
Celotno geslo eSSKJ
bučáti bučím nedovršni glagol [bučáti]
    1. oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih
      1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka
    2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročati močne, globoke zvoke, hrup
      2.1. ekspresivno pojavljati se, izražati se kot tak zvok
    3. navadno brezosebno zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti
    4. ekspresivno biti prisoten, pojavljati se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno
ETIMOLOGIJA: = cslov. bučati, hrv., srb. búčati, rus. búčatь, češ. bučet < pslov. *bučati, iz ide. *beu̯‑ ali *bheu̯‑, tako kot litov. baũkti - več ...
SSKJ²
dokazílen -lna -o prid. (ȋ)
ki kaj dokazuje: dokazilna listina; zbrati dokazilno gradivo / ta pisma nimajo dokazilne moči / laboratorijska preiskava, ki jo opravimo na hitro, je manj dokazilna
Celotno geslo eSSKJ16
dvigniti -em dovršni glagol
1. kdo; kogatož., s prisl. določilom kraja premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega; SODOBNA USTREZNICA: dvigniti
1.1 v zvezi dvigniti oči, kdo; kaj pogledati, usmeriti pogled kvišku
2. kdo; česa [rodilnik količine] s prijemom/prijemi narediti, da kaj ne leži več na tleh; SODOBNA USTREZNICA: pobrati
3. kdo; kaj, (s čim) narediti z (gradbenim) materialom, da kaj nastane; SODOBNA USTREZNICA: postaviti, zgraditi
4. kdo; kogatož. narediti, povzročiti, da se kdo pojavi kje z določenim namenom, z določeno nalogo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
5. kdo; koga [rodilnik količine] narediti, da pride skupaj večje število ljudi, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: zbrati
FREKVENCA: 10 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo Frazemi
évro Frazemi s sestavino évro:
glédati na vsák évro, pazíti na vsák évro
SSKJ²
goríšče -a s (í)
1. prostor, kraj, kjer gori: na gorišče je naložil suhega dračja / očistil je gorišče v peči; pogasiti gorišče
2. fiz. presečišče vzporednih žarkov po njihovem lomljenju ali odboju: spreminjati gorišče leče; zbrati svetlobo v gorišču
3. geom. točka, ki skupaj z vodnico določa stožernico: gorišče elipse, krivulje, parabole
4. knjiž. središče, center: gorišče vprašanja; biti v gorišču zanimanja
Celotno geslo Sinonimni
gradívo -a s
kar se uporablja kot podatek, pripomoček pri preučevanju, obravnavanju česa
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: material
GLEJ ŠE: snov
Celotno geslo eSSKJ
hàjde glej àjd, àjdi, hàjd, hàjdi
Celotno geslo Frazemi
hláče Frazemi s sestavino hláče:
hláče se trésejo kómu, iméti pólne hláče, izprašíti kómu hláče, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, kot [da] bi imél pólne hláče, ménjati kóga/kàj kot spódnje hláče, menjávati kóga/kàj kot spódnje hláče, nosíti hláče, pès poméri kómu hláče, podélati se v hláče, pomériti kómu hláče, skočíti v hláče, srcé je pádlo v hláče kómu, strésati kóga iz hláč, strésti kóga iz hláč, tŕgati hláče po šólskih klopéh, uíti v hláče kómu, žêna hláče nósi, žénska hláče nósi
SSKJ²
iménski -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na ime: zbrati imenske podatke / imenska označitev predmeta / imenski seznam
2. jezikosl. izpeljan iz samostalnika ali pridevnika: ti glagoli so imenski / imenska končnica; imenska sklanjatev sklanjatev samostalnika in taka sklanjatev pridevnika
♦ biblio. imensko kazalo seznam v knjigi obravnavanih imen z navedbo strani; strojn. imenska mera mera, izražena s številom, ki označuje velikost izdelka; imenska moč stroja moč stroja, izražena s številom, ki označuje njegovo normalno zmogljivost
Svetokriški
izbrati -berem dov. izbrati: Pokashi mi katero imam ſa mojo sheno vſiti, ſakaj jeſt neveim katero bi imel sbrati nedol. ǀ jeſt ſi sberem 1. ed. leta kamen, de bom letukaj ſedel na ſodni dan ǀ rezi kaj ſi sdaj sberesh 2. ed. ǀ Moja ſveſta shlushabniza, sberiſi vel. 2. ed.+ ſedaj kar je tebi dopadezhe ǀ Sberiteſi vel. 2. mn.+, inu isvoliteſi sa vasho Vishishi to, katera je ta ner bulshi ǀ ſi je bil sbral del. ed. m pet zhiſtyh kamenu ǀ rajshi ſi bosh sbrala del. ed. ž to vezhno paklensko martro ǀ kaj menite Nem. Nem. de ona dua ſta ſi sbrala del. dv. m ǀ rayshi ſi ſo sbrali del. mn. m to grenko ſmert, kakor de bi bily en ſam greh dopernesli ǀ Sveti Cyrillus Alexandrinus je djal, de bi te dushe v' vizah ſi sbrale del. mn. ž vſe martre, inu terpleine preſtati Prim. enakopisnico → zbrati1.
Celotno geslo Vezljivostni G
iztérjati -am dovršni glagol, glagol govorjenja
v posplošenem pomenu kdo/kaj na silo dobiti, doseči koga/kaj
/Brez najmanjše uvidevnosti do ostalih/ si je izterjal delež.
SSKJ²
jáslice -lic ž mn. (ȃ)
1. manjšalnica od jasli: napraviti teletom jaslice / otrokom so veke postajale težke, bili so godni za v jaslice
2. v krščanskem okolju kipci, slike, postavljeni za božične praznike kot ponazoritev Kristusovega rojstva: kupiti jaslice; zbrati se pri jaslicah / delati jaslice
SSKJ²
jedílnica -e ž (ȋ)
prostor, urejen za serviranje hrane: zbrati se v jedilnici h kosilu; dom je dobil veliko jedilnico; stanovanje ima jedilnico, dnevno sobo in več spalnic
// pohištvo za ta prostor, zlasti v stanovanju: jedilnica iz orehovega lesa
Celotno geslo Sinonimni
jedílnica -e ž
prostor, urejen za serviranje hranepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. obednica
Število zadetkov: 177