Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Svetokriški
fržmagati se -a se nedov. za malo se zdeti: od tot tudi tebi ſe ima farshmagat nedol. shivinsku dellat, inu shivejti (I/2, 26) ǀ enimu Gospudu ſe farshmaga 3. ed. dellu suojh hlapzu opraulat (I/2, 26) ǀ letu ſe je mozhnu Namanu farshmagalu del. ed. m ſapovej Kozhio nasaj oberniti (I/2, 61) ← srvnem. versmæhen ‛zaničevati, zavračati, odklanjati, za malo se zdeti’
Pleteršnik
imę̑, -ę̑na, n. 1) der Name; krstno i., der Taufname; rodovinsko i., der Familienname; kako ti je ime? wie heißest du? (tako se navadno povprašuje po krstnem imenu); Peter mi je ime, ich heiße Peter; i. komu dati; tudi: i. zdeti, nadeti, einen Namen geben, benennen, Jan.; po imenu, dem Namen nach; le po imenu poznati koga; mož, po imenu I., ein Mann mit Namen I.; tam stoji vas, Vrh po imenu, Levst. (Zb. sp.); po imenu koga klicati, jemanden beim Namen rufen, Met.-Mik.; po imenu, namentlich, besonders, Cig., ogr.-C.; na isto ime spraviti, auf gleiche Benennung bringen (math.), Cig. (T.); v imenu imeti koga = govoriti o kom, Dol.-Cv.; v mojem, sodnikovem imenu, in meinem, des Richters Namen; pojdi v imenu božjem, geh' in Gottes Namen! v Boga ime (vbogajme) prositi, dati, um ein Almosen bitten, ein Almosen geben; v božje i. dati, Meg.; — 2) der Titel; prazno ime, leerer Titel, Cig.; — pravno ime, der Rechtstitel, erworbenes Recht, DZ.; oprostilno ime, der Befreiungstitel, DZ.; v prisežno ime povedati, an Eidesstatt aussagen, Svet. (Rok.); — 3) das Nomen (gramm.), nk.; samostalno i., das Hauptwort (substantivum), Jan., nk.; — 4) das Ansehen: v imenu biti, eine große Rolle spielen, Cig., Šol.; v ime priti, zu Ansehen kommen, Šol.; pravdati se z možmi, ki imajo nekaj imena, Jurč.; — 5) der Leumund, der Ruf: v dobrem, slabem imenu biti, in gutem, schlechtem Rufe stehen; dobro ime izgubiti, den guten Namen verlieren.
Svetokriški
priti -idem dov. 1. priti: vunkaj ſe je bal priti nedol. dokler vſe tihu, inu jaſsnu nej poſtalu ǀ ena preveliKa shtrajfinga ima zhes naſs prjti nedol. ǀ pred oblizhe Boshie pritè nedol. nemore ǀ imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 1. ed. ǀ ti jedernu v' nashyh potrebah nam napomozh pridesh 2. ed. ǀ Bug prezej v'Paradish pride 3. ed., inu Adama ijszhe ǀ Pridé 3. ed. en greshnik pred ſpovednika Nemeſtnika Boshiga ǀ vſe karkuli hudiga, inu grenkiga nam na semli nam ſe godj, vſe letu sa volo nashih grehou pridi 3. ed. ǀ obena spisha nepride +3. ed. na vasho miso de bi jo vam Bug neposlal ǀ po Dohtarja poshle, inu aku hitru napride +3. ed. ta bolni ſe jesi ǀ prideta 3. dv. dua Duhouna to Goſpo obiskat ǀ v'Cerku, gremo bolni, nasaj pridemo 1. mn. sdravi ǀ v'Cerku pred njega oblizhe pridete 2. mn. ǀ neprjdete +2. mn. v' tu nebesku Krajleſtvu ǀ kakor v'Cerku prideio 3. mn. doli sedeio ǀ prideo 3. mn. kobilize katere vſe skuſi skaklaio ǀ malu ludij njega pridejo 3. mn. gledat ǀ varvaio, de rihte negnuſne na miſo neprideio +3. mn. ǀ Moja Hzhy s' ſmertjo rinja, pridi vel. 2. ed., inu poloshi tvojo roko na njo ǀ Pridite vel. 2. mn. ſem k' meni vſi, kir ſte s' dellom, inu s' muio oblosheni ǀ en Angel s'Nebeſ je bil prishal del. ed. m pridiguat ǀ kadar spet na semlo je bil priſhal del. ed. m ǀ on ie ob pamet pershil del. ed. m, je obnoril ǀ na Puſtno Nedello je bil v' Paris pershal del. ed. m ǀ de bi k'nijm s'Nebes na semlo pershel del. ed. m ǀ kadar bi bilu terbei bi ſupet s' Nebeſſ pershu del. ed. m ǀ kateri je noter prsihal del. ed. m nej ſmel dergdam gledat temuzh nje pild ǀ de bi tem paklenskem Rasbojnikom v' peſti neprishal +del. ed. m ǀ judouska Gospoda je bila k'njemu v'puſzhavo pershla del. ed. ž ǀ bo ura prishla del. ed. ž, de ſe bodo tvoje ozhij odperle ǀ njega neſrezhna dusha ſe je lozhila, inu v'pakal priſhla del. ed. ž ǀ kadar ſo bila piſſma inu poshta persla del. ed. ž, de njega luba Mati Krajliza Blanca je umerla ǀ ſe je treſſil de bi is nebeſſ shtrajfinga Boshia zhes njega neprishla +del. ed. ž ǀ enkrat tega S: Moſha veliku Minihu je bilu priſhlu del. ed. s obijskati ǀ enkrat je bilu veliku Minihou vukupaj prishlu del. ed. s ǀ tulikain kobilz je bilu pershlu del. ed. s enkrat kadar vſhe shitu je bilu ſdrelu ǀ dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla del. dv. m ǀ ſta bila preposnu pershla del. dv. m ǀ ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli del. mn. m ǀ Angelzi ſo is Nebes doli pershli del. mn. m ǀ Nezviblaite Nem. Nem., de bi vy nepershli +del. mn. m v' nebeſſa ǀ de bi Kjekai gori naprishli +del. mn. m ǀ de bi tudi vy k'njemu neprishli +del. mn. m ǀ te strashne ſhtrajfinge ne bodo nad vaſs prishle del. mn. ž ǀ is Nebeſs bodo doli na ſemlo pershle del. mn. ž duſhe teh isvelizenih ǀ de bi kej mazhiku v' roke neprishle +del. mn. ž 2. izhajati: de bi taku rekozh ne bilu mogozhe de bi se nelubila, inu neglihala, dokler od eniga ſerza prideta 3. dv. ǀ kateri od Adama pridemo 1. mn., smò v grehij pozheti ǀ ò vy Angeli Boshy imate Mario Divizo v'Nebeſsyh pred vaſhimij ozhmy zhaſtite, inu hualite pres vſiga Konza Krajlizo Nèbeshko od Katere prideo 3. mn., inu ſe napolnio vashi troshti 3. znesti: zhe vſe Praſnike vkupaj srajtamo … pride 3. ed. 220 urr gori priti nastati: od tot je tajsti prjgvuor gori priſhal del. ed. m k sebi priti zavesti se: ſe prebudim, inu ſam k'ſebi pridem 1. ed. ǀ polè nanaglem k' ſebi pride 3. ed., tiga Viſhishiga pohleunu proſſi naprej priti 1. zdeti se: sakaj tedaj bi hotelu meni teshku naprej priti nedol. de ſim ſe perbila v' ta Kloshter ǀ zhudnu meni naprej pride 3. ed., de G. Bug sa ſnaminie tiga myru poſtavi Lok, dokler Lok je ſnaminje tiga boia, inu vojske, nikar tiga myru ǀ ſlatke nam naprej prideio 3. mn. vſe grenkusti sa Boshjo volo ǀ je bila meni naprei prishala del. ed. ž una hiſtoria, katero pishe Cæſarius ǀ ym je preteshku, inu pregrenku naprej prishlu del. ed. s ǀ lahku bi tebi naprej pershlu del. ed. s 2. priti na um, spomniti se: Sdaj meni naprej pride 3. ed. kar ſim bral od eniga Philoſopha, katiri je premishloval od kot pride, de morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle ǀ Sdaj meni naprej pride, kar od Ceſsaria Nerona piſsanu najdem ven priti razvedeti se: ſe mozhnu boijva, de bi vun neprishlu +del. ed. m, de nje mosh nesvedil ǀ jest ſe boijm ene ſame rizhij, de bj vun ne prishlu del. ed. s, jest imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem
Prekmurski
vìditi tudi vìdeti -im nedov. in dov.
1. videti, z vidom zaznavati: I iſzkao ga je vidti KŠ 1771, 197; Piszki sze nemorejo scüti, nego li viditi KAJ 1870, 7; šteroga je po manažeriji viditi AI 1878, 7; Gda vidim nébo TA 1848, 7; Csi vidis gyüncza brata tvojega KŠ 1754, 66; Ti vsza vidis TA 1848, 9; Ki kaj hüdoga vidi ali csüje KOJ 1845, 9; Atila, gda vidi Pápo KOJ 1848, 4; Vsza vidi, razmi KAJ 1848, 9; naj vsaki vidi ino zná BJ 1886, 4; da mi tebé vidimo SM 1747, 55; gda ga vidimo hüdou csiniti KŠ 1754, 39; geto vidimo, ka ſze godi KŠ 1771, 339; vidimo, kak lejčejo pisani metüli AI 1878, 3; nazvejſztita ſtera csüjeta i vidita KŠ 1771, 35; kai vi zdai vidite SM 1747, 14; Vaſe ocsi ſzo pa blá'zene, kaj vidijo KŠ 1771, 43; nyegove ocsi vidijo TA 1848, 9; Jaſz bodem vidil tvoje licze SM 1747, 32; ka de kákſe znamejnye vido KŠ 1771, 250; nebode vido toga vecs na veke TA 1848, 8; ne bodete me vidili od etecz máo KŠ 1771, 79; i vidoucsi vidili bodete KŠ 1771, 43; nyega vidili bodejo SM 1747, 30; neſzi prſzt tvoj eſzi i vidi roké moje KŠ 1771, 333; ti vidi KŠ 1771, 93; naj ga vidim KŠ 1771, 140; naj nej li ſzamo ti vtemnoſzti godécsi vidis veliko ſzvetloſzt KŠ 1754, 12a; naj ga nišče nebi vido BJ 1886, 8; Gda bi pa tou lüſztvo vidilo KŠ 1771, 28; kákſiva ſzem jaſz li dvá vido KŠ 1754, 3b; i Abraháma ſzi vido KŠ 1771, 296; Bogá je niscse nej vido KŠ 1754, 102; vido je ednoga csloveka ſzedécsega KŠ 1771, 28; Okou je nej vidilo KŠ 1754, 142; tam pa edno szrno vido AI 1875, kaz. br. 7; gospodi bejžo, koga tak dugo let ne vido AI 1878, 8; kak jih je escse nej vidla KOJ 1848, 3; csula ino vidila je vsze KAJ 1870, 18; Okou je nej vid’lo SŠ 1796, 5; i mi ſzmo vidili SM 1747, 19; Goſzpodne, gda ſzmo te vidili lacsnoga KŠ 1771, 86; kako ſzte ga vidili vu Nebéſza gori iti SM 1747, 15; i geto ſzo ga vidili, proſzili ſzo ga KŠ 1771, 27; Vidili so ga v boji AI 1878, 6; ár ſzo vidile ocsi moie, tvoie Zvelicſanye SM 1747, 58; Ali ka ſzte vö sli vidit KŠ 1771, 189
2. spoznati, ugotoviti: ako scsés videti koje Bogu drágo SM 1747, 87; Steo bi videti, ſto more prouti náſz BKM 1789, 356; Sztrasno je viditi kak szo tê lidjé zapüscseni AI 1875, kaz. br. 3; Kak vidim nyega diko BKM 1789, 15; vidis vsza moja csinejnya KM 1783, 3; Ne vidis nad ſzebom nágle ſzmrti ſztráha SŠ 1796, 10; Steri vidi brata ſzvojega potrebüvati KŠ 1754, 39; vidim zbantüvanoga Boga KM 1796, 7; Vidimo záto, kaj Goszpodin Boug SIZ 1807, 8; Ár vidite pozványe vaſe KŠ 1771, 492; Jaſz ſzám, bom nyega meni vido KŠ 1754, 139; Vido bom 'sitek vekvecsni SŠ 1796, 163; ár mi nyega vidili bodemo SM 1747, 32; I vidili bomo, liki jé KŠ 1754, 143; Indasne ſzvécze vid’limo SŠ 1796, 16; ár oni bodo Bogá vidili KŠ 1754, 45; ár oni bodo Bogá vidili KŠ 1771, 13; tak ſzpoznaj ino vidi KŠ 1754, 75; Vidite ino ſze varte od ſzkopouſzti KŠ 1754, 62; vidite, varte ſze od kvaſzá Farizeuſov KŠ 1771, 126; Szküszte i vidite, kak prijaznivi je Goszpôd TA 1848, 26; naj vidimo ino vörjemo KŠ 1754, 108; naj vidimo ino vörjemo KŠ 1771, 153; Teda Herodes gda bi vido, kaj je ospotan KŠ 1771, 8; da bi ne vidili ſzinovje Izraelſzki KŠ 1771, 534; Vidoucs ſzam vido nevolo lüſztva KŠ 1771, 361; Vido szam pri tom deli KOJ 1845, V; Dare je zato ſena vidila kai je dobro jeſzti SM 1747, 6; Vido je, ka je žalosten BJ 1886, 3
3. dočakati, doživeti: Steri ſcsé viditi dobre dni KŠ 1754, 59
4. v medmetni rabi izraža opozorilo, spodbudo: Vidis neimám nikoga SM 1747, 71; vidis, brat, keliko jezero 'Zidovov je vörvajoucsi KŠ 1771, 408; Vis, nemiloſztivno kak ſzmrt goſzpoduje BKM 1789, 413; Vis, nemiloſztivno kak ſzmrt goſzpodüje SŠ 1796, 133; Ár 'sena ſzvojega mo'sá vis poſtuje SIZ 1807, 54; Vis, nerázumna 'zivina Nevcsini niksega bina KAJ 1848, 293; dobro dête moje, vis, kak nevolen szem jasz KAJ 1870, 8; szinek moj, vidis, kak hüdô je meni KAJ 1870, 18; vidijo, plemenita goszpoda, to szo moj ocsa KAJ 1870, 54; Vidi, da vecs ne pregrejsi BKM 1789, 220; vidita, da niscse ne zvej KŠ 1771, 30
vìditi se -im se
1. videti se, viden biti: Li vidi ſze, ka je z-Vlaskoga orſzága KŠ 1771, 668; kaksté neznameniti szi sze on bidti vidi KAJ 1848, III; Taksega hipa sze nyemi i edno megnenye dúgo bidti vidi KAJ 1870, 159; Gda ſze oni zvuna tej mouk Vidijo KŠ 1754, 274; da ſze ſzkoro vteliki rázlocsni jezikmi vſzej vidijo té ſz. knige KŠ 1771, A7b; Naj ſze ne vidis lidém, ka ſze poſztis KŠ 1771, 19; naj ſze ne vidi od Goſzpodnovoga oká hüdo KŠ 1754, 40; csinijo, naj ſze vidijo od lüdi KŠ 1754, 21; I vidile ſzo ſze pred nyimi, liki zbloudnoſzt KŠ 1771, 254
2. zdeti se: Csi ſze glih nám csáſzi vidi SM 1747, 73; Zbrojávajte piſzma, ár ſze vám tak vidi, ka vu nyih, 'zitek vekivecsni máte KŠ 1754, 4; Csüli ſzte preklinyanye, ka ſze vám vidi KŠ 1771, 150; Ka ſze ti kvárno vidi BKM 1789, 15; geto ſze ti naj neoupacsno ne vidi KŠ 1754, 5b; Ar oni ſzo náſz malo vreimena, kak ſze nyim vidilo, kastigali SM 1747, 30; med sterimi szo sze mi te edne zaszipávajoucse vidile KOJ 1833, IIII; Ka ſze mi kvárno vidi BRM 1823, 10; Tak i vi ſze zvuna vidite lidém pravicsni KŠ 1771, 77
3. ugajati, biti všeč: Tettzeni; dopádnoti, viditi sze KOJ 1833, 175; naj csini kak ſze mi vidi SM 1747, 72; Vzemi me, gda ſze ti vidi Sztoga ſzvejta KŠ 1754, 256; Kel’ko ſze vam vidi, jejte ino píte SIZ 1807, 32; tak teda, kak sze komi vidi KOJ 1833, 90; z-jarp tiszto vözememo, stero sze nam vidi AI 1875, kaz. br. 8; Vidilo ſze je i meni zrédom tebi piſzati KŠ 1771, 161; Nej sze je vidilo Sztvoriteli nebeszkomi SIZ 1807, 8; vidilo sze je nyemi pohájati KOJ 1833, IX
vidóuči -a -e
1. videč: djánya grejh? Ov ſze doprneſzé znajoucs i vidoucs od ti nepokorni KŠ 1754, 73; Vidoucs ſzam vido nevolo lüſztva mojega KŠ 1771, 361; Vidoucsi pa to lüſztvo, ſzmilüvao ſze je KŠ 1771, 31; Ona pa vidoucsa, zburkala ſze je KŠ 1771, 163; I vſze lüſztvo vidoucse, ka je vcſinyeno KM 1796, 111; zdobri del vaſi vidoucsi vas 'zitek dicsijo Bogá KŠ 1771, 706; Vidoucsi i’ od pléſzanya vö obrnyeno plecse SIZ 1807, 56
2. viden: ſze je i ſzkázao vidoucſi od nyih KŠ 1754, 112; Szkoj ſze pozna ta Vidoucsa Sz. Mati czérkev KŠ 1754, 131; Vſzáksem ſzveſztvi pa more biti Vidoucse zemelſzko dugoványe KŠ 1754, 184; Czérkev je vidoucse ſzpráviscse KMK 1780, 19; Ne pride vecs doli knám zvidoucſim tálom KŠ 1754, 113; zvidoucsim tálom pa ete Áldov aldüje Pop KMK 1780, 51; darüjes na obládanye vszejh mojih vidoucſih protivnikov KM 1783, 66; je Boug ete ſzvejt zne'zivoucſimi, vidoucſimi i nevidoucſimi ſztvármi napuno KŠ 1754, 93
vidóuči -a -e sam. vidni: da ſzo ſzti nevidoucsi ta vidoucsa vcsinyena KŠ 1771, 690; Ár mi ne glédamo ta vidoucsa KŠ 1771, 536; Ne 'zelej düſa eta vidoucsa BKM 1789, 283
vìdivši tudi vidévši tudi vidévči -a -e ko je videl: Jezus i nikoga nej vidivſi zvün te 'zené ercsé KŠ 1771, 292; Sto vidévſi nyéno 'saloszt KM 1783, 239; Pa rejszan vidévsi Gejza, da sze lüsztvo vösztrejbi KOJ 1848, 10; Dečák eta vidévši se je jáko prestrašo BJ 1886, 9; Tak ſze naj ſzvejti ſzvetloſzt vaſſa da videvsi vaſſa dobra dela, dicsio KŠ 1754, 156; Vidivſi pa zvejzdo, radüvali ſzo ſze KŠ 1771, 7; Bojdmo záto veſzéli, Vidivsi Bo'za dela BRM 1823, 73; Vidévcsi Jo'zef, ka nyegovo delo zakrito osztána AI 1875, kaz. br. 7
vídeni tudi vídjeni -a -o viden: Ki je videni po vnougi dnévi od onih KŠ 1771, 383; I oni ſzliſavſi ka 'zivé, i viden je bio od nyé KŠ 1771, 155; Videno je, kak ti o Bôg, hodi TA 1848, 53; szunce je nê vecs videno KAJ 1870, 84; Gda cstém, videne piszke na szlüsane premanyávam KAJ 1870, 6; Tam jeſzte blá'zenſztvo Od ôcs nej vidjeno BRM 1823, 339
Pleteršnik
zdẹ̑tək 1., -tka, m. die Einbildung, der Schein, C.; — prim. zdeti se.
Pleteršnik
zdẹ́ti 1., zdẹ́nem, vb. pf. 1) zusammenstellen: okleščen kol se v tla zabije in okrog njega se zdene snopje ali slama, Erj. (Torb.); zdeto žito, das in Mandeln gelegte Getreide, Z.; snope v kozolce zdeti, Z.; — 2) behexen, beschreien, Jan.; onkraj Gorjancev na tistem prečudnem svetu, ki ga zove narod "zdeti" in "ukleti", LjZv.
Vorenc
zdeti nedov.putaremeiniti, ṡdeiti, ſe ne troshtati, nadjati, ſumniti
Besedje16
zdeti2 [zdeti se] glag. nedov. ♦ P: 3 (MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Pleteršnik
zdẹ́ti se, zdím se, vb. impf. scheinen, vorkommen, dünken; to se ti je le zdelo tako; zdelo se mi je, da je nekdo potrkal; znan se mi zdi, er kommt mir bekannt vor; to se mi je čudno zdelo, das ist mir aufgefallen; stori, kakor se ti zdi, handle nach deinem Gutdünken; Ne zdi se mu škoda zlata ne srebra, Preš.; kaj se ti zdi? was meinst du? če se vam zdi, wenn es euch beliebt; zdelo se mi je, da bo kaj tacega, ich ahnte so etwas; naredil vam bo nekaj tacega, da se vam ne zdi, er wird euch etwas anstellen, wovon ihr keine Ahnung habet; dobro se mi zdi, es freut mich; za malo se mi zdi, es verdrießt mich, es missfällt mir; tudi: zdi se mi do koga, do česa: do ozdravljenih se jim je dobro zdelo, Ravn.; dobro se mu je zdelo do vsega, kar je slišal, Levst. (Zb. sp.); Če se mu kaj do mene zdi (wenn er mit mir etwas zu schaffen zu haben glaubt), Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.
Prekmurski
zdèti se -í se nedov. zdeti se, dozdevati se: erkoucsi: ka ſze ti zdi, Simon KŠ 1771, 57; Nad kejm ſze ſzvejti csüdno zdi BKM 1789, 9; ka sze bojazlivim lüdem hitro zdi KOJ 1845, 100; Zdi sze ti zla pôt czvetécsa KAJ 1848, 236; tak sze zdi, povidlo sze nyemi je vönê KAJ 1870, 86; Tô sze nyim, mati, szamo tak zdi AIP 1876, br. 10, 5; Tak ſze mi je zdelo, kak da bi mi vézali ſznopje KM 1796, 24; Zoltána malolejtnoszt sze nyim je zdejla za pravi csasz KOJ 1848, 8; Tou sze je nyemi za szrecsno znaménye zdelo KOJ 1848, 4
Vorenc
zdeti se nedov.F9, gloriariſe hvaliti, ſe ṡdeiti, ſe prevṡètnu darṡhati, ſe ṡnaſhati; non alta sapientesne ṡdite ſe kai viſſoku; opinabilis, -lekar ſe ṡdy, ali lahku veruje; opinarimeiniti, ſe enimu ṡdeiti, ſhazati, zhutiti; pedarius, -rÿkateri v'ſveiti ſe darṡhy eniga druṡiga manunge, kir ſé nîemu dobra, inu pravizhna ṡdy; potior es mihiti ſe meni bulſhi ṡdyṡh; praevidimi ſe je ṡdeilu; seſsilis, -lekar ſedy, ali ſe enimu ṡdy de ſedy; videtur mihiſe mi ṡdy, mi pride naprei
Svetokriški
zdeti se zdim se nedov. zdeti se: zhloveku bi ſe moglu sdejti nedol. de ne ǀ Letu sashpotovajne bi ſe moglu enimu maihinu ſdejti nedol. ǀ Aku jeſt tebe gledam ſe meni sdish 2. ed., ſonze ǀ Kar drugi ſturè, ſe ym sdy 3. ed. veliku, inu teshku ǀ Meni ſe sdi 3. ed. de nej pres skriunusti ǀ Se tebi sdij 3. ed. de Bug je na tebe, inu tuoje otroke posabil ǀ vam ſe shkoda ſdy 3. ed. en piſilz kruha enimu petlerju dati ǀ ſe meni ſdij 3. ed. de bo sadosti ǀ kar tem Vuzhenikom ſe sdj 3. ed. preproſtu, pred Bugam je ena velika modruſt ǀ Vam ſe nesdy +3. ed. Nem. Nem. morebiti enu velike dellu ǀ cello krono ij shenkat ſe njemu prevezh nesdi +3. ed. ǀ ſa zhlovesku shiulenie, try meni ner potrebnishi ſe sdè 3. mn., namrezh kroh, vinu, inu meſſu ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani Sad, inu dokler nij ſe je lep ſdel del. ed. m, ga je utergala inu pokuſila ǀ katerimu ta duhouni ſtan ſe je bil pre teshak sdel del. ed. m ǀ postela ſe vam bo terda, kakor kamen sdela del. ed. ž ǀ vſaka ura ſe je nij ſdela del. ed. ž ſtu lejt dolga ǀ obena pokura nebò tebi teshka na ſemli ſe sdeila del. ed. ž ǀ obena shlushba boshja bi ſe nam teshka nesdela +del. ed. ž ǀ kar ſe je njemu pravizhnu sdelu del. ed. s je potpiſsal ǀ ſe njemu ſdelu del. ed. s, de nihdar ne bo mogal ſe reshit ǀ vam ſe bo shleht, inu maihinu sdellu del. ed. s ǀ S. Stephanu slatki ſo ſe sdeli del. mn. m kameini, is katirimi ſo ga poſſipali ǀ te bodezhe shibe ſe ſo taiſtom lepu deshezhe roshize sdele del. ed. ž za zlo zdeti zameriti: obenimu ſe nima sa slu sdejti nedol. zhe vſe Nem. Nem. sa kupzè dershim → vzdihati
Besedje16
zdeti se glag. nedov. ♦ P: 29 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Število zadetkov: 13