birokrát -a m (ȃ)
1. nav. slabš. uradnik, zlasti tak, ki se formalistično, neživljenjsko drži predpisov: brezdušen, tog, zdolgočasen birokrat; nesposoben, okostenel, omejen birokrat; podkupljivi, skorumpirani birokrati; birokrati na ministrstvu; birokrati in politiki / bruseljski, evropski birokrati; državni, občinski, vladni birokrati
2. nekdaj pripadnik visokega uradniškega sloja: bal se je zameriti visokim birokratom
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
razdolgočásiti -im [raznodou̯gočasiti] dov. (á ȃ)
knjiž. povzročiti, da komu ni več dolgčas: poišči si dobro družbo, da te razdolgočasi
knjiž. povzročiti, da komu ni več dolgčas: poišči si dobro družbo, da te razdolgočasi
- razdolgočásen -a -o
zdolgočasen: razdolgočasen človek
SSKJ²
zdolgočásenec -nca [zdou̯gočasenəc] m (ȃ) ekspr.
zdolgočasen človek: zdolgočasenci so brezvoljno postopali sem in tja
zdolgočasen človek: zdolgočasenci so brezvoljno postopali sem in tja
SSKJ²
zdolgočásiti -im [zdou̯gočasiti] dov. (á ȃ)
povzročiti komu dolgčas: njegova zadržanost jo je zdolgočasila; zdolgočasiti bralce
povzročiti komu dolgčas: njegova zadržanost jo je zdolgočasila; zdolgočasiti bralce
- zdolgočásiti se
občutiti dolgčas: pri njih se vedno zdolgočasi
// s smiselnim osebkom v dajalniku postati dolgčas: kadar se mu zdolgočasi, gre k sosedu / zdolgočasilo se mu je po domu
- zdolgočásen -a -o
1. deležnik od zdolgočasiti: zdolgočaseni otroci; biti, postati zdolgočasen; zdolgočasena družba
2. ki izraža, kaže dolgčas: zdolgočasen glas; vanj so strmeli zdolgočaseni obrazi; zdolgočaseno govorjenje; prisl.: zdolgočaseno zehati
Število zadetkov: 4
Dostopnost