Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Prekmurski
grášič -a m grah: Borsó; grásics KOJ 1833, 152; Grah, grášič (borsó) i léča dájo jáko hranlivo i zdravo jestvino AI 1878, 43; Da nyemi poszôdi pô kebla gráscsicsa KAJ 1870, 153
Prekmurski
jǘnec tudi gjǘnec -nca m junec, vol: Ne po'ſelei tvoje bli'snyega ni gyüncza KM 1790, 110; Jünec dá zdravo meszo AIN 1876, 32; kaj bi jüncze, ino goricze odávali SIZ 1807, 6; ſztimi neimimi jünczi navküpe gori dájo zráſzti TF 1715, 4; Gyünec z-rogmi peja KAJ 1870, 10
Prekmurski
kòzin -a -o prid. kozin: Kozino mleko je zdravo AI 1878, 15
Pleteršnik
nagíbanje, n. 1) das Neigen; — 2) die Lenkung des Willens, Cig.; die Anleitung, C.; zdravo nagibanje ino svetovanje sv. duha, Krelj.
Prekmurski
ognjèni -a -o prid.
1. ki je iz ognja: kakda ſze je moglo viditi ono tak ognyeno, ka je nej bio ogen KM 1790, 38; I vr'zejo je vpécs ognyeno KŠ 1771, 45; Kaj bi zgoreli, vu ognyenoj pécsi BKM 1789, 168
2. ki je podoben ognju: ſzkázao ſze je nyemi angyeo Goſzpodnov vu ſcsipka ognyenom plámni KŠ 1771, 361; Vidili ſzo ſze takáj Ieziczke razdejljeni, Ki ſzo bili ognyeni BKM 1789, 120; pren. varui mené od hüde Vraise jálnoſzti, i nyega ſztrel ognyeni SM 1747, 64; da ſze moja düsa i tejlo vu zdrávji od vſzáki ſztrejl ognyeni mojga nepriátela obdr'zi KŠ 1754, 226; Pokrí ſztvoje obrambe perotami prouti vſzejm ognyenim ſztrejlam vraj'zim KŠ 1754, 242; vzemte gori zaſzlobo te vöre, ſzſterov morete vſze ognyene ſztrejle toga hüdoga vgaſziti KŠ 1771, 587
3. ognjevit, vročekrven: On je levoga sztrána bio cslovek, vcsászi jako ognyeni AI 1875, br. 2, 5; Mládi ognyeni Rákóczi sze püszti zapelati KOJ 1848, 101; Ognyeni lidjé szo ete vküppolôvili AIP 1876, 2, 8
4. močen: ali vino tak zdravo i ognyeno, ka v-országi od toga bogse vino sze komaj pôva AIP 1876, br. 2, 8
Prekmurski
péški prisl. peš: ár je tak zrendelüvao, kaj bode on do tiſzti máo peski ſou KŠ 1771, 404; I ſzliſavſi lüſztvo, naſzledüvalo ga je peski zmejſzt KŠ 1771, 48; Peski hoditi je jáko zdravo KAJ 1870, 36
Prekmurski
pr̀sni -a -o prid. prsen, pljučen: Kozino mleko je zdravo pri prsnom betegi AI 1878, 15
Prekmurski
stǜhnoti -em dov.
1. strohneti: Poginejo, liki pú'z sztühnej TA 1848, 46
2. pokvariti se: Ali vszi szo odsztôpili, vszi szo sztühnoli TA 1848, 10
stǜnjeni -a -o strohnjen: Zdravo zrnye sze tászráni, Sztünyeno pa lehko v-plámi Sz-kôkolom navküp zgori KAJ 1848, 406
Prekmurski
téjlo tudi téilo tudi télo -a s telo: Corpus Tejlo KMS 1780, A7b; tou je Telou moje TF 1715, 39; Kriſtuſſa právo Tejlo TF 1715, 43; da teilo naſſe nebode podáno SM 1747, 66; eto je moje tejlo KŠ 1754, 8B; tejlo tvoje ſzvetlo bode KŠ 1771, 19; Cſi je gli Boug grátao tejlo BKM 1789, 20; Naj tejlo tiho pocsiva SŠ 1796, 5; tou je tejlo z-mojga tejla SIZ 1807, 7; Nyegovo mrtvo tejlo je v-zláto skrinyo polóseno KOJ 1848, 5; Têlo sztvári je priglihno KAJ 1870, 10; njegovo telo AI 1878, 10; kákſaje naſſega Telá, zla volja TF 1715, 28; Ako bi pa gda znemocsnoſzti teila SM 1747, 52; návuk od Tejla gori ſztánejnya KŠ 1754, 6b; Poſzvejt tejla je okou KŠ 1771, 19; od Sziná Bo'sega Tejla oblecsenyá KMK 1780, 32; csonte mojega tejla KM 1783, 5; vzéo je edno rebro 's-nyegovoga tejla KM 1796, 6; Düsa naſa ſztejla vö preminé SŠ 1796, 8; ino tejlo z-mojga tejla SIZ 1807, 7; molitev za zdrávje têla TA 1848, 5; dusni ſzmo, nei teili SM 1747, 23; lejhko tejli vſzigdár prouti ſztánes KŠ 1754, 12 a; Vsza dobra dá düsi, têli KAJ 1848, 9; je meni Teilo i Duſſo dau TF 1715, 21; Düsso i telo ABC 1725, A5b; Teilo i Düsso nam je leipo daruval SM 1747, 86; naj i tejlo hránimo KŠ 1754, 28; ka ſzi nám zdravo tejlo dáo KŠ 1771, 837; Preporácsam ti tejlo moje KM 1783, 5; Ka je tejlo na ſzé vzéla BKM 1789, 20; vu tejlo je pa rázumno düso ſztvouro KM 1796, 4; preporácsam Tejlo pa zemli SŠ 1796, 6; kaiſzi mené na teili obarvau TF 1715, 46; da ſzmo mi vu teskom teili SM 1747, 66; Gori ſztánejo vtejli KŠ 1754, 271; i ſzpoznala je na tejli KŠ 1771, 116; Oprvics vſzvojem tejli BKM 1789, 18; V-etom tejli vſzi gori ſztánemo SŠ 1796, 8; V-têli nasem sze oznáva BRM 1823, 1; Na téli teško lazi (pirušlek) AI 1878, 7; Vörjem teilom gori vſztánenye TF 1715, 23; dabi z-teilom mogel vſivati SM 1747, 54; i pred tvojim tejlom ſze ne ſzkrivaj KŠ 1754, 169; gda bi za drügim tejlom sla KŠ 1771, 758; Rejcs je ztejlom poſztánola BKM 1789, 26; o'zivi i vaſſa mrtva tejla KŠ 1754, 138; se tela nature razdelijo AI 1878, 4; lidjé ſzvojimi Tejlami gori ſztánejo KMK 1780, 22
Prekmurski
tǘčen -čna -o prid.
1. tolst, debel: nehámo ednoga tücsnoga bravá SIZ 1807, 6; moji gyünczi i tücsne ſztvari ſzo bujte KŠ 1771, 72; Vido je ſzedem tücsni kráv KM 1796, 27
2. masten: Kozino mleko je zdravo i tüčno AI 1878, 15
nájtüčnéjši -a -e najdebelejši, najbolj rejen: Nyi meszô je técsno gda szo najtücsnêsi KAJ 1870, 20
Prekmurski
vdelìti -ím dov.
1. dodeliti, dati: Ti ſzi mi zdravo tejlo, I dober rázum vdejlo BKM 1789, 391; kak je komi Boug vdejlo KŠ 1771, 502; národi je vdejlo Moj'ſes meſzto z-ete ſztráni Jordánſzke vodé KM 1796, 42; Dabi mi blagoſzlov vdejlo BKM 1789, 82; doſzta nyima vdejlo SIZ 1807, 51
2. razdeliti, ločiti: ti szi vdêlo leto i zimo TA 1848, 59
vdelìti se -ím se podeliti se, razdeliti se: naj bi ſze z-oni pejnez vſzákomi teliko vdejlilo KM 1796, 122
Prekmurski
vkǜp zagrnóuti ~ -ém dov. pokriti, objeti: I daj mi v-lübézni Krilo vküpzagrnôti Zdravo dête moje KAJ 1848, 318; Nad mrtvim ſzpejvajmo z-lübéznoſzti nyega vküp zagrnimo SŠ 1796, 74; vküp ſzo ga zagrnoli i vo ſzo ga odneſzli KŠ 1771, 354
Pleteršnik
zdràv, zdráva, adj. 1) gesund; zdrav kakor riba v vodi; zdrava živina; zdrav les; na zdravem, im gesunden Zustande, Cig. (T.); zdrava pamet; — zdrav bodi! zdravi bodite! zdrav ostani! zdravi ostanite! lebe wohl, lebet wohl! — zdrav! zdrava! zdravi! lebe wohl! lebet wohl! Cig., Dol.; zdravo! lebe(t) wohl! (tudi = sei(d) gegrüßt, Mur., Jan., vzhŠt., ogr.-C.); — gegrüßt: ljuba mati, bodi zdrava! ogr.-C.; in je rekel k njim (ženam): zdrave! Krelj; zdrava Marija, das Ave-Maria-Geläute: pred zdravo Marijo, po zdravi Mariji, ogr.-C.; — 2) der Gesundheit zuträglich; zdrav kraj; ni zdravo vroče jedi jesti; — (fig.) heilsam: to je bilo zdravo za njega.
Celotno geslo Hipolit
zdrav (zdrav, zdrov) pridevnik

PRIMERJAJ: zdravo

Prekmurski
zdràvo medm. zdravo: Zdravo AIN 1876, 30
Celotno geslo Hipolit
zdravo prislov

PRIMERJAJ: zdrav

Vorenc
zdravo prisl.F2, salubrè, salubriterdobru, ṡdravu; salutariterṡdravu inu friſhnu, oṡdravlejozhe
Svetokriški
zdravo prisl. zdravo: tresnost sturj de zhlovik dolgu zhaſsa sdrau shivij (I/1, 127)
Besedje16
zdravo povdk. ♦ P: 2 (KPo 1567, DB 1584)
Število zadetkov: 19