Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pleteršnik

Zadetki iskanja

Pleteršnik
bábina, f. 1) (zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; (prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
mílost, f. 1) die Gnade; božja m., die Gnade Gottes; milosti prositi, um Gnade bitten; milost storiti komu, jemandem Gnade erweisen, Kast.-Levst. (Rok.); ena milost če pride, dve pa, če ne pride, jvzhŠt.; — Vaša milost! Euer Gnaden! Cig., nk.; — 2) božja m., das Gnadenkraut (gratiola officinalis), Cig.; — zel božje milosti, das Robertskraut (geranium Robertianum), C.; — moška m., die Feldmannstreu (eryngium), Cig.
Pleteršnik
mōšusov, adj. Moschus-; mošusova zel, die Gauklerblume (mimulus), Tuš. (B.).
Pleteršnik
netę̑k, m. 1) das Ungedeihen: bil je tak netek, da so ljudje zmerom jedli, pa vendar niso bili nikdar siti, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) človek, kateremu nobena reč ne tekne, Lašče-Levst. (Rok.), Poh.; der Unersättliche, der Vielfraß, Cig., Jan.; ta netek nima nikoli zadosti, Slom.; — 3) neka zel za svinje (prim. ščav, smok), C.; — tudi; das Sinngrün (vinca), vzhŠt.-C.
Pleteršnik
premrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. starr werden, Cig., Jan.; — absterben (z. B. von Gliedern), Cig.; einschlafen (von Gliedern), Cig., Jan.; od mraza p., vor Kälte starr werden, Cig.; premrl, starr, steif (von Gliedern): premrli prsti, premrle roke, Cig., C.; (tudi: premrt, premrte hrbte k ognju tiščati, Glas.); abfrieren, zugrunde gehen, C.; premrl, abgefroren, C.; — kruh je premrl, t. j. zavoljo nezadostne gorkote ni prav vzhajal (premrt kruh = luknjast k.), Gor.; — premrla zel ti! = du faules Tuch! Savinska dol.
Pleteršnik
prépren, m. neka zel v hribih z močno in prijetno dišečimi koreninami, GBrda, (= ilka, Angelica?).
Pleteršnik
rę̑lje, n. neka zel, ki jo ob hudi uri zažigajo, Goriš.
Pleteršnik
rvánica, f. 1) = zel s korenikami izrvana, C.; — 2) = rvača 1), Notr.
Pleteršnik
samorȃseł, -sla, adj. wildwachsend, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; samorasla zel, eine von der Natur ohne Pflege hervorgebrachte Pflanze, Cig.; samorasli hmelj, der Rasenhopfen, Cig.; — samorasli kamen, der natürliche Stein, Cig.; samoraslo žveplo, der Jungfernschwefel, Cig.; — urwüchsig, Jan.; originell: s. izraz, Zora.
Pleteršnik
skrkòt, -óta, m. = usehlo stebelce, uvela zel (tudi: skrkǫ̑t, f.), Spodnja Idrija-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
skȗləc, -lca, m. 1) der Tropfstein, der Stalaktit, Z.; — der Drüsenstein, Z.; — 2) neka zel: der Steinbruch (saxifraga), Z.; (ščulec, Medv. [Rok.]).
Pleteršnik
strẹ́zəv, -zva, adj. = trezev, nüchtern, Schönl.; (-ziv, Meg.; -zav, Temljine [Tolm.]-Štrek. [LjZv.]; -zəł, Z., Jsvkr.).
Pleteršnik
trǫ̑dljivka, f. neka zel (dobra, če vola napenja): das Berweidenröschen (epilobium montanum), C.
Pleteršnik
usáčən, -čna, adj. usȃčna zel, das Bingelkraut (mercurialis annua), C.
Pleteršnik
usȃčnica, f. = usačna zel, Z.
Pleteršnik
vrẹdníca, f. = zel, ki celi vred, Dol.; — der Ehrenpreis (veronica filiformis), Medv. (Rok.).
Pleteršnik
vrẹdník, m. = zel, ki celi vred (bolezen), Lašče-Erj. (Torb.); — der Ehrenpreis (veronica chamaedrys), Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.); — die Schwalbenwurz (cynanchum vincetoxicum), pod Kaninom-Štrek. (LjZv.).
Pleteršnik
vrẹdnják, m. = zel, ki celi vred, Notr.; — die Gundelrebe (glechoma hederacea), Ben.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
zastávən, -vna, adj. 1) Fahnen-, Cig., Jan.; zastȃvni trakovi, nk.; — 2) von guter Anlage, Constitution: z. je mlad človek, mlada žival, deblo, veja, zel, rast, sploh vse, kar obeta, da bode zajetno, ako doraste, Lašče-Erj. (Torb.); zastavno grozdje, eine reichliche Ernte versprechende Trauben, Z.; kräftig gebaut, stämmig, Jan.; mornar z. kakor Herkules, Let.; zastavna vzrast, zastaven život, Jurč.; zastavni podgorski očetje, LjZv.; — gesetzt, ernst: zastavni in pametni ljudje, zastavno vedenje, LjZv.; izgovoriti zastavno besedo, Jurč.; tiho, počasno, zastavno stopajo vrste, LjZv.; — 3) Pfand-: Cig., Jan.; Hypothekar-: zastȃvni upnik, zastavna terjatev, DZ.
Pleteršnik
zę̑ł 1., -ȋ, f. 1) das nicht holzartige Gewächs, das Kraut; zeli, die Kräuter; ob zelih živeti, Ravn.-Mik.; — 2) coll. das Unkraut, C.; po vinogradu raste visoka in gosta zel, Svet. (Rok.), jvzhŠt.; — das Kräuterich (von Erdäpfeln, Rüben, Möhren u. dgl.), Mur., C.; — 3) krčne zeli, die Hartheuarten, Cig. (T.); navadna krčna z., das durchgebohrte Johanniskraut oder das gemeine Hartheu (hypericum perforatum), Tuš. (R.); grintova z., der Hederich (erysinum), Jan.; kosmata z., das Wollkraut (verbascum), Cig.; — črna z., der Beifuß (artemisia), C.; tudi: die Braunwurz (scrophularia nodosa), Josch; kravja z., der Leindotter (camelina), C.; kozja z., die Geißraute (galega officinalis) C.; prisadna z., das Kreuzkraut (senecio vulgaris), Tuš. (R.).
Število zadetkov: 24