Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
zę̑ł 1., -ȋ, f. 1) das nicht holzartige Gewächs, das Kraut; zeli, die Kräuter; ob zelih živeti, Ravn.-Mik.; — 2) coll. das Unkraut, C.; po vinogradu raste visoka in gosta zel, Svet. (Rok.), jvzhŠt.; — das Kräuterich (von Erdäpfeln, Rüben, Möhren u. dgl.), Mur., C.; — 3) krčne zeli, die Hartheuarten, Cig. (T.); navadna krčna z., das durchgebohrte Johanniskraut oder das gemeine Hartheu (hypericum perforatum), Tuš. (R.); grintova z., der Hederich (erysinum), Jan.; kosmata z., das Wollkraut (verbascum), Cig.; — črna z., der Beifuß (artemisia), C.; tudi: die Braunwurz (scrophularia nodosa), Josch; kravja z., der Leindotter (camelina), C.; kozja z., die Geißraute (galega officinalis) C.; prisadna z., das Kreuzkraut (senecio vulgaris), Tuš. (R.).
Pleteršnik
zèł 2., zę̑li, f. die Bosheit, Valj. (Rad).
Celotno geslo Pohlin
zel [zẹ̑u̯ zelȋ] samostalnik ženskega spola

zel, zelišče

PRIMERJAJ: zelišče

Celotno geslo Hipolit
zel samostalnik ženskega spola
Vorenc
zel žF5, calamintha, -aeenu ẛeliṡzhe glih dobri miſli, mazhkina ẛeel, tudi meta, katera v'ẛhiti raſte; molybdena, -aetudi bouhina ṡiel; myagrosena ṡeel, ima perje kakòr ena ardezhúſt, ali rupezhina; napetamazhkina mèta, ali ṡèl [str. 141]; nepeta, -aemazhkina seel [str. 142]
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
zel ždelphinium ajdovska ſel, ajdovsku ſele Scopoli; glej opombo pri geslu ajdovski
Besedje16
zel prid. ♦ P: 24 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Pleteršnik
(zə̀ł), zlà, adj. böse, arg, schlimm, übel, Mur., Cig., Jan., C.; ob zlem ali okornem človeku, Krelj; zla volja = slaba volja, die Verstimmung, Cig. (T.); za zlo vzeti, übel nehmen (po nem.); to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, M., C.; zlo, das Übel: reši nas od zlega; — zlo jabolko, ein unreifer Apfel, Dol.-Cv.; po zlu iti, zugrunde gehen, verloren gehen, Kras, Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.); po zlu gre, Dalm.; ako li vse to, kar imam, po zlu pojde, saj ne moje, Kast.; (po zlem iti, BlKr.-M., C.); zdaj so vse tiste urice po zlu, (sind dahin), Jurč.; po zlu deti (dati), zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu rabiti, missbrauchen, Levst. (Nauk); (pravilneje je menda: po zlo ali: pod zlo); v zlo iti, zugrunde gehen, C.; = pod zlo iti, Cig., Jan.; pridelki pridejo pod zlo, če se prav ne hranijo, Vrtov. (Km. k.).
Število zadetkov: 7