Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
bárvati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. prepajati, pokrivati z barvo: barvati steno, volno; barvati z zeleno barvo; barva si lase, ustnice
    ♦     med. barvati histološki preparat
  2. 2. povzročati obarvanost: zarja barva oblake; listje se barva; pren. barvati glas, pesniški izraz
    bárvan -a -o: rdeče barvan pod; barvani ljudje barvnopolti
SSKJ
bôlj prisl., nàjbolj (ȍ) 
  1. 1. stopnjuje
    1. a) pridevnike, ki nimajo primernika z obrazilom, in iz njih izpeljane prislove: bolj zelen; bolj goreč, oddaljen, razvit; bolj moški; bolj domač, zdrav; najbolj gozdnati kraji; bolj divje gleda / tako se stopnjujejo, posebno kadar je poudarek očiten, tudi tisti pridevniki in prislovi, ki imajo sicer primernik z obrazilom: bolj pametno govori, kakor smo pričakovali; to je najbolj pohleven človek / zagotovljena je kar najbolj izdatna podpora
    2. b) nepridevniške prislove: premakniti bolj naprej; stal je bolj zadaj kakor jaz; bolj natanko pogledati; to mi je bolj prav / to vprašanje je danes bolj kot kdajkoli pereče; ogiba se ga bolj ko mogoče kolikor se le da
  2. 2. izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja: eden je bolj molčal kakor drug; ono drugo blago mi je bolj po volji; izkazal se je bolj moža, kot bi si mislil; naraven je, da bolj ne more biti; telesna moč ga ne mika manj od duševne, če ne celo bolj; doma je najbolj brez skrbi / čedalje, še, veliko, vse, zmerom bolj me skrbi; poleti ni bral, tem bolj pa pozimi
    ●     bolj in bolj mu je všeč čedalje bolj, zmerom bolj; stvar je bolj ali manj jasna kolikor toliko, približno
  3. 3. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: kolikor bolj so jih tlačili, toliko bolj so se upirali; čim nižje greš, tem bolj je zeleno; bolj ko se ga otepaš, bolj sili vate; Kmet če je bolj jezen, bolj pije (F. Detela) ; Bolj psa dražiš, huje laja (I. Koprivec)
SSKJ
borovníčje -a s (ȋ) redko borovničevje: zeleno borovničje
SSKJ
brdóvje -a s (ọ̑) redko v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina; brda: nizko, zeleno brdovje
SSKJ
brézje -a s (ẹ̑) brezov gozd: mlado, zeleno brezje; brezje in jelševje
SSKJ
búkovje -a s (ú) bukov gozd: iz bukovja se je oglasila kukavica; gosto, mlado bukovje; pesn. zeleno bukovje / bukovje že zeleni bukovo drevje
SSKJ
cédra -e ž (ẹ̑) vedno zeleno, macesnu podobno drevo s trpežnim lesom: šelestenje ceder
♦ bot. himalajska, libanonska cedra
SSKJ
cíkati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. nav. ekspr. prikrito omenjati kaj, namigovati: na kaj pravzaprav cikate? ne vem, kam cikaš / njegove besede so cikale name
    // redko na tihem želeti: vedno hodi k sosedu, menda cika na mlajšo hčer
  2. 2. redko biti nekoliko podoben čemu, vleči na kaj: barva obleke je modra, a malo cika na zeleno
  3. 3. nepreh. zaradi kvarjenja postajati, biti kisel: vino cika
SSKJ
crétje -a s (ẹ̄) bot. rušje, pritlikavi bor: sivo zeleno cretje
SNB
cvetênjeSSKJ -a s (é) zlasti v zvezi z morje, jezero
pojav množične namnožitve planktonskih alg v morski ali sladki vodi, ki se kaže kot rdeče, zeleno, rjavo obarvanje vode: cvetenje morja; Fosfati onesnažujejo vodotoke in povzročajo škodljivo cvetenje alg v jezerih E ↑cvetéti
SNB
cvetétiSSKJ -ím nedov. (ẹ́ í) v 3. os, zlasti v zvezi z morje, jezero
biti, postajati rdeče, zeleno, rjavo obarvan zaradi pojava namnožitve planktonskih alg v morski ali sladki vodi, kar je posledica čezmernega organskega onesnaževanja: Morje cveti in cveti, kopanje pa je možno le ob zgodnjih jutranjih urah, morda tja nekje do dvanajste E (↑)cvét
SSKJ
ensilírati -am nedov. in dov. (ȋ) redko konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: ensilirati peso, travo, zelje
SSKJ
goséničji -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na gosenice: goseničji zapredek; zeleno goseničje telo / goseničji traktor
SSKJ
himalájski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Himalajo: himalajski vrhovi / himalajska odprava
♦ bot. himalajska cedra vedno zeleno, macesnu podobno drevo s trpežnim lesom, po izvoru iz Azije, Cedrus deodara
SSKJ
hmeljevína -e ž (í) zeleni deli hmeljevih trt brez plodov: osmukati hmeljevino s hmeljevk; zeleno hmeljevino zrežejo in pokrmijo
SSKJ
hrženíca -e ž (í) zool. večja zeleno rjava žaba, ki živi le v jezerih in rekah, Rana ridibunda
SNB
humanístika -e ž (í)
1. področje znanosti, ki zajema vede, ki proučujejo sledi človeške duhovne in materialne dejavnosti v času in prostoru: slovenska humanistika; področje družboslovja in humanistike; Na eni strani je humanistika pripeta na močno tradicijo, hkrati pa se mora prilagajati spremembam v duhovni in družbeni strukturi sodobnega človeka
2. dela s tega področja: Leposlovje, humanistika in druga neprofitna, a kulturno pomembna literatura na tako majhnem trgu, kot je slovenski, ne more preživeti
3. pog. fakulteta za humanistične vede: Koprska humanistika je dokončno dobila zeleno luč države in lahko maja uradno razpiše vpis za vsaj dva programa E iz (↑)humán po zgledu (↑)romanístika
SSKJ
kísati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. delati kaj kislo: kisati juho; kisati z vinskim kisom
    // povzročati, da postaja kaj kislo: kisati repo, zelje
  2. 2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: kisati travo / kisati krmo
    kísati se 
    1. 1. zaradi vrenja postajati kisel: mleko, vino se kisa; zelje se že kisa
      // ekspr. kvariti se, slabšati se: hrana se je že začela kisati
      ●       ekspr. pamet se mu kisa v svojem ravnanju, mišljenju postaja nepreudaren; ekspr. vreme se že ves dan kisa je, postaja neprijetno, pusto
    2. 2. ekspr. z izrazom na obrazu, z obnašanjem kazati nerazpoloženje, nejevoljo: pijte, kaj bi se kisali; ni ga bilo, nekaj se kisa / nehaj se že kisati jokati
SSKJ
klorofíl -a m (ȋ) bot. zeleno barvilo, ki omogoča v rastlinski celici nastajanje ogljikovih hidratov, listno zelenilo
SSKJ
líbanonski -a -o prid. (ȋ) bot., v zvezi libanonska cedra vedno zeleno, macesnu podobno drevo, po izvoru iz Prednje Azije, Cedrus libani
Število zadetkov: 88