Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
bárvati -am nedov. (ȃ)
1. prepajati, pokrivati z barvo: barvati steno, volno; barvati z zeleno barvo; barva si lase, ustnice
♦ med. barvati histološki preparat
2. povzročati obarvanost: zarja barva oblake; listje se barva; pren. barvati glas, pesniški izraz
    bárvan -a -o:
    rdeče barvan pod; barvani ljudje barvnopolti
SSKJ²
barvílo -a s (í)
1. snov, ki daje organizmu in njegovim delom barvo: ljudje brez kožnega barvila; krvno, lasno, žolčno barvilo / zeleno rastlinsko barvilo klorofil
2. snov za barvanje: barvilo za hrano, živila; barvilo za lase, nohte; barvila za tiskalnike; barvila za tekstil, tkanine; (umetna) barvila, konzervansi in arome
// ličilo: barvilo za ustnice
3. kem. organska snov za barvanje: bazično barvilo; naravna barvila / anilinsko barvilo
4. ličilo: barvilo za ustnice
SSKJ²
bòlj1 prisl., nàjbolj (ȍ)
1. stopnjuje
a) pridevnike, ki nimajo primernika z obrazilom, in iz njih izpeljane prislove: bolj zelen; bolj goreč, oddaljen, razvit; bolj moški; bolj domač, zdrav; najbolj gozdnati kraji; bolj divje gleda / tako se stopnjujejo, posebno kadar je poudarek očiten, tudi tisti pridevniki in prislovi, ki imajo sicer primernik z obrazilom: bolj pametno govori, kakor smo pričakovali; to je najbolj pohleven človek / zagotovljena je kar najbolj izdatna podpora
b) nepridevniške prislove: premakniti bolj naprej; stal je bolj zadaj kakor jaz; bolj natanko pogledati; to mi je bolj prav / to vprašanje je danes bolj kot kdajkoli pereče; ogiba se ga bolj ko mogoče kolikor se le da
2. izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja: eden je bolj molčal kakor drug; ono drugo blago mi je bolj po volji; izkazal se je bolj moža, kot bi si mislil; naraven je, da bolj ne more biti; telesna moč ga ne mika manj od duševne, če ne celo bolj; doma je najbolj brez skrbi / čedalje, še, veliko, vse, zmerom bolj me skrbi; poleti ni bral, tem bolj pa pozimi
● bolj in bolj mu je všeč čedalje bolj, zmerom bolj; stvar je bolj ali manj jasna kolikor toliko, približno
3. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: kolikor bolj so jih tlačili, toliko bolj so se upirali; čim nižje greš, tem bolj je zeleno; bolj ko se ga otepaš, bolj sili vate; Kmet če je bolj jezen, bolj pije (F. Detela) ; Bolj psa dražiš, huje laja (I. Koprivec)
SSKJ²
borovníčje -a s (ȋ)
borovničevje: zeleno borovničje
SSKJ²
brdôvje -a s (ȏ)
zastar. v podolgovate vzpetine razčlenjena pokrajina; brda1: nizko, zeleno brdovje
SSKJ²
brézje -a s (ẹ̑)
brezov gozd: mlado, zeleno brezje; brezje in jelševje
SSKJ²
búkovje -a s (ú)
bukov gozd: iz bukovja se je oglasila kukavica; gosto, mlado bukovje; pesn. zeleno bukovje / bukovje že zeleni bukovo drevje
SSKJ²
cédra -e ž (ẹ̑)
vedno zeleno, macesnu podobno drevo s trpežnim lesom: šelestenje ceder
♦ bot. himalajska, libanonska cedra
SSKJ²
cíkati -am nedov. (ī ȋ)
1. nav. ekspr. prikrito omenjati kaj, namigovati: na kaj pravzaprav cikate? ne vem, kam cikaš / njegove besede so cikale name
// na tihem želeti: vedno hodi k sosedu, menda cika na mlajšo hčer
2. biti nekoliko podoben čemu, vleči na kaj: barva obleke je modra, a malo cika na zeleno
3. nepreh. zaradi kvarjenja postajati, biti kisel: vino cika
SSKJ²
crétje -a s (ẹ̄)
bot. rušje, pritlikavi bor: sivo zeleno cretje
SSKJ²
cvetéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. imeti cvet, cvete: češnje na bregu že cvetijo; vrtnice so rdeče cvetele; pozno cveteti
2. v 3. os, zlasti v zvezi z morje, jezero biti rdeče, zeleno, rjavo obarvan zaradi pojava namnožitve planktonskih alg v morski ali sladki vodi, kar je posledica čezmernega organskega onesnaževanja: morje cveti in cveti, kopanje je možno le ob zgodnjih jutranjih urah
3. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: fant je kar cvetel
4. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: mesto je cvetelo; trgovina je cvetela
// obstajati v veliki meri: književnost je cvetela / ljubezen je začela cveteti med njima
5. ekspr. trgati se, cefrati se: rokavi so pričeli cveteti
● ekspr. pri njem ji ne bodo rožice cvetele se ji ne bo zelo dobro godilo; ekspr. bil je v zadregi in uhlji so mu začeli cveteti postajali so temno rdeči
    cvetèč -éča -e:
    cveteč obraz; cveteč vrt; cveteča deklica; 
prim. cvesti
SSKJ²
ensilírati -am nedov. in dov. (ȋ)
zastar. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: ensilirati peso, travo, zelje
SSKJ²
gíbanje -a s (í)
1. glagolnik od gibati:
a) gibanje roke
b) spraviti telo v gibanje; lahkotno plesno gibanje; enakomerno gibanje kazalca na uri; gibanje nebesnih teles / na semnju je bilo živahno gibanje in vrvenje
c) gibanje na svežem zraku; določbe o gibanju tujcev; dovoljenje za gibanje v obmejnem pasu
2. naraščanje in upadanje količine česa na določenem področju: proučevati gibanje gospodarstva; gibanje osebnih dohodkov; gibanje proizvodnje in potrošnje; gibanje temperature; podatki o gibanju prebivalstva
3. delovanje skupine, množice za dosego določenega cilja: organizirati, sprožiti gibanje; razmahnilo se je množično mladinsko in žensko gibanje; odporniško, osvobodilno, revolucionarno, socialistično gibanje; stavkovna gibanja; razvoj mednarodnega delavskega gibanja / narodnoosvobodilno gibanje / zeleno gibanje za varovanje, ohranjanje narave, življenjskega okolja
♦ ekon. mezdno gibanje gibanje delavstva za dvig mezd; gibanje cen dviganje in zniževanje cen v določeni dobi ali ob istem času na različnih tržiščih; fiz. enakomerno, krožno gibanje; geogr. gorotvorno gibanje
SSKJ²
gnojênje -a s (é)
glagolnik od gnojiti:
a) izboljševati zemljo z gnojenjem; gnojenje travnika s kompostom / zeleno gnojenje gnojenje z zelenimi rastlinami, ki se podorjejo
♦ agr. foliarno gnojenje s škropljenjem ali pršenjem gnojila na liste rastlin
b) gnojenje podkožnega tkiva / bakterije gnojenja
SSKJ²
gomoljíka -e ž (í)
užitna goba, ki raste pod zemljo in je podobna krompirjevim gomoljem: pri iskanju gomoljik si pomagajo z dresiranimi psi / potresti rižoto s tankimi rezinami gomoljike; široki rezanci z jurčki in gomoljikami / bela gomoljika z gladko rumenkasto rjavo ali sivkasto zeleno zunanjostjo; črna gomoljika s temno rjavo ali črnkasto bradavičasto zunanjostjo
SSKJ²
goséničji -a -e prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na gosenice: goseničji zapredek; zeleno goseničje telo / goseničji traktor
SSKJ²
himalájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Himalajo: himalajski vrhovi / himalajska odprava
♦ bot. himalajska cedra vedno zeleno, macesnu podobno drevo s trpežnim lesom, po izvoru iz Azije, Cedrus deodara
SSKJ²
hmeljevína -e ž (í)
zeleni deli hmeljevih trt brez plodov: osmukati hmeljevino s hmeljevk; zeleno hmeljevino zrežejo in pokrmijo
SSKJ²
hrženíca -e ž (í)
zool. večja zeleno rjava žaba, ki živi le v jezerih in rekah, Rana ridibunda:
SSKJ²
kísati -am nedov. (ȋ)
1. delati kaj kislo: kisati juho; kisati z vinskim kisom
// povzročati, da postaja kaj kislo: kisati repo, zelje
2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: kisati travo / kisati krmo
    kísati se 
    1. zaradi vrenja postajati kisel: mleko, vino se kisa; zelje se že kisa
    // ekspr. kvariti se, slabšati se: hrana se je že začela kisati
    ●     ekspr. pamet se mu kisa v svojem ravnanju, mišljenju postaja nepreudaren; ekspr. vreme se že ves dan kisa je, postaja neprijetno, pusto
    2. ekspr. z izrazom na obrazu, z obnašanjem kazati nerazpoloženje, nejevoljo: pijte, kaj bi se kisali; ni ga bilo, nekaj se kisa / nehaj se že kisati jokati
Število zadetkov: 90