Zadetki iskanja
Vorenc
čez predl., ab hinc post annum, od sdai zhes enu leitu; ad haec, zhes letú; aliquem allatrare, zhes eniga hudú govoriti; canalis, en graben zheṡ ror; detractare, hudú zheṡ eniga govoriti; lex agraria, polṡka, ali zhes pula poſtava; modicum, malu, zhes enu malu; obsaevire, ſe zhes eniga jeṡiti; pernox, -ctis, celó núzh, zhes ceilo núzh; placa, -ae, ena berv zhes vodó; prodigiosè, zhes naturo; quinetiam, já tudi, zhes tú; rex regum, krail zhes kraile; subdiu, zhes dán, po dnèvi; succensere, zhes eniga ſa reſſerditi; superstagnare, zheṡ yti, zheṡ tezhi. v:g: kadar voda zheṡ veyer ali zheṡ jeiṡ gre; supervehi montem, zheṡ hrib preneſſen biti; supra, ṡgorai, verhu, nad, zhes, na
Vorenc
čez prisl., I. fluxè, popolnoma, zhès ṡadoſti; praeter, zhes, ṡvunai, raṡin; supervagari, zheṡ doſegati, zheṡ inu zheṡ mladize gnati; trans, v'prég, na uni ſtrani, mimú, zhèṡ, pre; ultrà, zhes, daile; II. caetera, -rum, kar je ſhe zhès, kar je zhès oſtalu, tu drugu; dedere se, ſe podati, ſe zhes dati; evomere, ṡbluvati, koṡlati, zheṡ dajati; superstagnare, zheṡ yti, zheṡ tezhi. v:g: kadar voda zheṡ veyer ali zheṡ jeiṡ gre; supervagari, zheṡ doſegati, zheṡ inu zheṡ mladize gnati; prim. čezdati
Vorenc
vzdigniti se dov., F8, congredi, v'kúp priti, ali ſe ṡbrati, ſe zhes eniga vṡdigniti; consurgere, v'kupai gori vſtajati, ſe pouṡdigniti, zhes eniga druṡiga ſe uṡdigniti; insultare, reṡhaliti, ſtrahovati, ṡaṡkozhiti, zhes eniga ſe uṡdigniti, nagajati; insurgere, zhes eniga ſe uṡdigniti, vſtajati; invadere, na eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti, pertezhi, obyti, v:g: me je lakota, ali ṡhela obſhla; oboriri, vun ṡraſti, ſe uṡdigniti, ishajati, ſe perkasati; oriri, iṡyti, is hajati, ſe uṡdigniti, ſem gori priti; supervadere, zhes eniga ſe vṡdigniti, zheṡ notar poiti
Vorenc
imeniten prid., F30, almus, -a, -um, ſvet, viſſok, rodovitin, imenitin; celebris, imenitin, zhaſtitliu; clueo, -ere, imeniten biti; egregius, -a, -um, imeniten, junazhki; enitescere, imeniten biti; enuntiatio, -nis, enu imenitnu iṡrezhenîe, oṡnanenîe; excellens, viſſok, preṡhlahtni, imenitin; famosus, -a, -um, imeniten, viſſokiga glaſſá, inu imèna; opus praeclarum, enu imenitnu déllu; praelustris, -tre, ſylnu imenitin, cilú imenitin, veliku ṡhtiman
- imenitnejši , F6, exuperare, premozhi, poviſhati, imenitniſhi biti, viſhi biti, vézh velati; metropolis, tú imenitniſhe méſtu v'deṡheli, poglavitu méſtu; miles triarius, teh imenitniſhih ſoldatou eden; praecellere, zhes druge biti, tá imenitniſhi biti; primarius, -a, -um, tá nar pervi, imenitniſhi; primatus, -tus, tú narpervu, ali imenitniſhe
- najimenitnejši , F3, archiatrus, tá nar imenitniſhi Arzat, ali dohtar; potiſsimus, -a, -um, tá nar bulſhi, tá nar imenitniſhi; primani, ty nar imenitniſhi ſveitniki per voiṡki, zhes vſe sholnerṡke druṡhbè
Vorenc
gospod m, F52, Adonai, moi Goſpud, haebraicum verbum, Goſpúd; cathedralicius servus, kateri goſpuda v'ſtoli noſſi; cohors praetoria, vahta tega Goſpuda zheṡ voiṡkó; dominator, en goſpúd oblaſtnyk; dominica, vel dies dominicus, Nedéla, dán tega goſpuda; dominus, goſpúd; Kyrie eleison ymas, Goſpúd ſe vſmili zheṡ naṡ; Kyrie, Goſpúd: Eleison, vſmili ſe; magistratus, -us, méſtna goſpoiṡka, mèſtni Goſpudje; marantha, v'prihodu tega Goſpuda; monarcha, -ae, en firṡht zhes vſe goſpude; praefectus ararÿ, zhes ſhaze Goſpúd; senatorius, -a, -um, ſveitniga goſpuda, kar ſveitnim goſpudam ſliſhi; senatus, -us, v'kup ſprava teh ratnih goſpudou, ali v'kup ſnidenîe
Vorenc
nadstojati nedov., praeeſse, naprei ſtati, zhes eno reizh poſtavlen biti, nadſtojati, zhes druge biti, zhes druge obláſt iméti: naprei ſtati
Vorenc
obilnost ž, F12, abundántia, -ae, obilnoſt, obilje; alluvies, vel alluvio, vel alluvium, obilnoſt kolne vodè, povodnîa; confluentia, obilnoſt; copia, -ae, obilnoſt, doſti, vſiga ṡadoſti; exuperantia, obilje, obilnoſt; numatio, velika obilnoſt danarjeu, doſti gotovih danarjeu; perfectio, popolnamoſt, dodélanîe, obilnoſt, polnúſt; profluentia, -ae, obilje, obilnoſt, ṡadoſtina, vſiga ṡadoſti; profusè, s'veliko obilnoſtjo, vſe zhes plavajozhe; redundatio, prevelika obilnóſt de zhes grè; superamentum, -ti, oſtanik, kar zhes oſtane, obilnoſt; ubertas, rodovitnoſt, rodovitoſt, obilnoſt
Vorenc
ostanek m, F13, analecta, -orum, oſtanki na miẛi, ali kar pade od miẛe, inu ſe is perta ſtreſſe; faex, -cis, droṡhje, neſnaga, oſtanki; manens, oſtajezh, ſtanîe, oſtanek; permanentia, oſtanki; permansio, oſtanik, prebivanîe; reliquiae, oſtanki, ſvetinîe; repositi cibi, ty oſtanki, ali ṡahranenîe ṡhpiṡhe; repotia, -orum, goſtovanîa po ohzeti, s'temi oſtanki, oſtanki; residuus, -a, -um, oſtanik, tá drugi, zhes oſtanen, oſtaneozh; sicilire, oſtanke te nepokoſhene trave pokoſſiti, tú kar je koſzam oſtalu; superamentum, -ti, oſtanik, kar zhes oſtane, obilnoſt [str. 211b ]; superamentum, -ti, oſtanik, kar zhes prebiva, ali oſtane [str. 212a ]
Vorenc
skočiti dov., F21, absílire, odskozhiti, prózh skozhiti; aſsultare, na eniga ṡkozhiti; consilire, na eniga ṡkozhiti; desaltare, doli ṡkozhiti; desilire, odṡkozhiti, doli ṡkozhiti; diſsultare, naroṡen ṡkozhiti, ali pozhiti; erumpere in navim, po ſyli v'barko ṡkozhiti; evergere, vodè odpuſtiti, puſtiti vodè ṡkozhiti; exilire, vun ṡkozhiti, ṡhterkniti; insilire, savſeſti, planiti, gori ṡkozhiti, ſe ṡatezhi; interfari, v'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti; invadere, na eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti, pertezhi, obyti, v:g: me je lakota, ali ṡhela obſhla; irruo, irruere, nad eniga bukniti, planiti, vdariti, ṡkozhiti; jaculus, -li, ena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino; prosilire, vunkai ṡkozhiti, hitru vun ṡkozhiti; sortiri, loſſati, ṡadobiti, vun ṡkozhiti; superjactare, preṡkozhiti, zhes ṡkozhiti; supersilire, verhu ṡkozhiti, gori ṡkozhiti; transilire, preṡkozhiti, zhes, ali v'prég ṡkozhiti
Vorenc
bljuvati nedov., F5, acopus, -pi, enu neſnashnu ſmardezhe ṡeliszhe, kateru ima po try perza skupai, ſtury zhes dajati, ali bluvati; intervomere, v'meis bluvati, zhes dajati; vomere, bluvati, pluvati, zhes dajati, vun metati; vomitare, vſeṡkuṡi metati, ali bluvati, inu zhes dajati; vomitor, kateri pluvá, bluvá
Vorenc
prenesti1 dov., F6, clibanus, pèzh, katera ſe more preneſti; degerere, preneſti, ẛanuzati, tiá ẛaneſti; deportare, odneſti, ali perneſti, preneſti; supervehere, vel supervehi, zhes prepelati, zheṡ preneſti; transferre, preneſti, prózh pelati, preloṡhiti, preſtaviti, preſeliti; transportare, preneſti, zhes na uno ſtran neſti
Vorenc
prepeljati se dov., F8, pernavigare, po vodi ſe ſem ter tám prepelati, ali voṡiti, pelati; praenavigare, ſe prepelati, ſe naprei voṡiti; supermeare, zhes pretezhi, ali ſe prepelati zhes eniga, ali na eniga pelati, kir ſe s'poota ne vgane; trajicere, prepelati ſe, v'prég ſe prepelati; transfretare, ſe zhes prepelati; transmeare, ſe zhes prepelati; transmittere, ṡkuṡi puſtiti, prepelati, ſe v'prég prepelati
Vorenc
dajanje s, F23, ablepsia, ſlavu dajanîe, prózh poſtavlenîe; addicatio, k'laſtini dajanîe, pervoszhenîe, perdajanîe, zhes dajanîe; anteceſsus, vel anteceſsum, poprei danîe, ali dajanîe; datarius, -a, -um, kar je k'dajanîu, ali kar bó danu; datus, -us, dajanîe; dicatio, darovanîe, iṡrozhenîe, v'laſt dajanîe; eleemosyna, Almoṡhna, Buga imè dajanîe; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; inspiratio, notar davanîe, notar dajanîe; intestabilis, -le, kateri je neperpraven h'ſturjenîu teſtamenta, ali h'dajanîu prizhe; largitas, daratlivoſt, radudajanîe, obilnu dajanîe; largitio, dajanîe; liberalitas, darotlivoſt, dobrutlivoſt, radú dajanîe; locatio, na zhenṡh dajanîe; mancipatus, -us, mancipatio, v'laſt dajanîe; ordinatio, duhovnih ṡhègnu dajanîe; sectio inter milites, v'mei ſoldate na reṡdeil dajanîe, ſléhernimu po nîegovi voli; sugillatio, na obraṡi, ali pod ozhmy ṡnaminîe dajanîe; sumptuarius, -a, -um, kar je h'potroṡhku, ali vun dajanîu; suppeditatio, podavanîe, potrebe dajanîe; tributio, tú dajanîe; vomitus, -tus, vel vomitio, bluvanîe, zhes dajanîe, koṡlanîe
Vorenc
drug prid., F281, aliò versum, v'en drugi krai; alius, en drugi; alter, drugi; apploro, -are, per enim drugim ſe jokati, s'enim drugim ſe jokati; collimitari, eden per druṡim meinyk iméti, mejáṡh biti; contiguae domus, hiſhe ſe ena druge tiṡzhè, tikajo; convector, voṡnyk s'drugimi; excellere, viſhe biti kakòr en drugi; frustillatim, od eniga koṡza do druṡiga; guttatim, po kapelzi, od ene kaple do druge; lamina, -ae, kufraſt, ali s'druṡiga metala pleh; non extat alius, nei obeniga druṡiga; obrogare legem, eno poſtavo ṡuper ti drugi gori poſtaviti, eno drugo poſtavo ſturiti; peraequè, cilú glih, enu kakòr tú drugu; plus caeteris, mimu veliku druṡih; praeeſse, zhes druge biti, zhes druge obláſt iméti: naprei ſtati; refutatio, ṡaverṡhenîe govorjenîa eniga, eniga druṡiga iṡkaṡanîe, de nei reis tega drugiga govorjenîe; tharso, -nis, en nêrgaviz zhes druṡih ludy djanîe; unus, et alter, eden, inu tá drugi
Vorenc
drugi štev., F12, ab Rege secundus, tá drugi ṡa krajlom; alburnum, tá drugi lúb per drevji; bigamus, druge ṡhene móṡh; febris semitertiana, kir ſe zh[l]ovéka en dán dvakrat loti, drugi dán li enkrat; postridiè, po jutershnîm, tá drugi dán; reliquus, -a, -um, zhes prebyt, zhes oſtán, tá drugi; secundanus miles, ṡholnèr, ali ſoldát od tega druṡiga kardela; secundarius, -a, -um, tá drugi; secundarius panis, ſorṡhizhni krúh, tá drugi krúh; secundus, -a, -um, drugi, tá drugi; series, -ei, verſta, ena verſta po ti drugi; prim. poldrugi
Vorenc
jez m, F2, cataracta, tudi en jeiṡ s'vodo; superstagnare, zheṡ yti, zheṡ tezhi. v:g: kadar voda zheṡ veyer, ali zheṡ jeiṡ grè
Vorenc
ključar m, F5, architriolinus, ſhtarſhina, ſtarſhina, hiſhni goſpodar, ali kluzhár; claviger, kluzhár; promus, -mi, kluzhar zhes kelder, inu ſhpiṡhne rizhy; suppromus, -mi, en kluzhár zheṡ ṡhpiṡhe, inu zheṡ kelder; thesaurarius, -rÿ, ſhazou varih, ali kluzhár
Vorenc
lotiti se dov., F6, adoriri, s'djanîam, ali s'beſſédo ſe eniga lotiti; adorsus est me, ſe je mene lotil; aggredi, ſe lotiti, ẛazheti eniga popaſti, zhes eniga s'beſſédo, s'mezhom vdariti; febris semitertiana, kir ſe zhovéka en dán dvakrat loti, drugi dán li enkrat; febris tertiana notha, katera ſe zhlovéka loti, de nevei prou, ob katerim zhaſſu ima priti; invadere, na eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti, pertezhi, obyti, v:g: me je lakota, ali ṡhela obſhla
Vorenc
napolniti dov., F15, adimplere, napolniti, dopolniti, dolyti, dotozhiti; complere, napolniti, dopolniti, opraviti; confercio, et confarcio, -ire, naſhopati, natlazhiti, napolniti; differcire, napolniti; exaturare, naſititi, napolniti; explere, napolniti, ſpolniti, dopolniti; immulgere, v'eno poſſodo mléſti, namleiſti, s'mlékam napolniti; implere, napolniti, dopolniti; obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti; ogganio, vel obgannio, -re, s'ṡhlabodranîam uſheſſa napolniti; opplere, ṡapolniti, napolniti; redundare, zhes jiti, obilnovati, obilnu biti, naṡai ſe pervaliti, od polnoſti zhes jiti, napolniti; refercire, napolniti, dopolniti; replere, dopolniti, napolniti; satiare, naſititi, napolniti, navelizhati
Vorenc
pravica1 ž, F23, aequitas, raván, praviza, tudi brumnoſt; compulsoriale, pergnanîe s'pravizo; depositum, -ti, tú kar je danu pred pravizo v'roke; emancipare, is ſvoje oblaſti, inu rokè dati, zhes dati eno reizh s'vſó pravizo; judicium, et justitia, prou inu praviza; jus actionum, praviza, katera doparneſſeniga djanîa, ali dougovanîa anṡedene; jus gentium, vſih narodou gmain praviza; jus naturale, tá po naturi prauda, ali praviza; jus personarum, praviza katera perſono anṡedene; jus rerum, praviza, katera blagá anṡedene; justè, pravizhnu, po pravizi; justificare, eniga pravizhniga ſturiti, h'pravizi pomagati; justificus, -a, -um, kateri pravizo déla, ali nuza; justitia, praviza, pravda; justó magnus, zhes pravizo velik; municeps, -pis, te méſtne, ali deṡhelṡke pravize deléṡhen, kakòr en domazhi; municipium, enu raven tovariṡhtvu v'méſtni pravizi, raven purgaria; plebiscitum, -ti, tega gmain folka spoṡnanîe, ene zehe praviza; praejudicare, enimu ṡhkoditi na niega pravizi; praeter aequum, zheṡ pravizo; rigor justitiae, oſtrúſt te pravize; quiritatio, klizhanîe na purgarṡko pravizo, ozhitnu vpienîe ẛa pomuzh; sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati, ſe po ny fliſſati, trahtati
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 18
- Naslednja »
Število zadetkov: 343
Dostopnost