Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
kráva Frazemi s sestavino kráva:
bíti mólzna kráva, čàs debélih kráv, čàs súhih kráv, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti góbec kot kráva rép, kàkor kráva na bóben, [kàkor] pét kráv za èn gróš, [kot da] sva kráve skúpaj pasla?, [kot] mólzna kráva, krávo s svédrom dréti, léta debélih kráv, léta súhih kráv, napíti se kot kráva, nažréti se ga kot kráva, obdóbje debélih kráv, obdóbje súhih kráv, pijàn kot kráva, píti kot kráva, prilégati se kómu kot krávi sêdlo, pristájati kómu kot krávi sêdlo, [sàj] nísva kráv skúpaj pásla, sédem debélih kráv, sédem súhih kráv, svéta kráva, [še] kráve bi se smejále kómu/čému
SSKJ²
opíti opíjem dov. (í)
1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: zvabili so ga v zidanico in opili
// povzročiti pijanost, omotico: ta pijača opije / močna zdravila so ga opila
2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: zmaga jih je opila / opiti koga z besedami
    opíti se 
    s pitjem alkoholne pijače postati pijan: pil je, da bi se opil; opiti se z žganjem
    opít -a -o:
    opit človek; bila je nekoliko opita; opit od lepote
SSKJ²
pokúšnja -e ž (ȗ)
1. ugotavljanje kakovosti živil zlasti glede na okus in aromo: pokušnja vin za razstavo je trajala več dni; sodelovati pri pokušnji / prirejati javne pokušnje
2. glagolnik od pokusiti: dal mu je jabolko za pokušnjo; ogled vinske kleti, združen s pokušnjo štajerskih vin / povabiti gosta v zidanico na pokušnjo / prinesti pokušnjo jed, pijačo za pokušnjo
3. zastar. poskus, preizkus: obdelati dogodek iz mestnega življenja za pokušnjo / po mnogih pokušnjah je o iznajdbi sporočil javnosti
SSKJ²
popeljáti -péljem tudi -ám dov., popêlji popeljíte; popêljal (á ẹ̄, ȃnav. ekspr.
1. s prevoznim sredstvom spraviti kam: sedi, popeljem te do mesta, v mesto; naložila sta sode, da jih popeljeta v zidanico odpeljeta / s čolni so jih popeljali na izlet peljali
2. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre: popeljal je otroka čez cesto; vsak dan ga popelje na sprehod
3. omogočiti, da kdo
a) kam pride: steza vas popelje do pastirske koče / popeljati ljudi k velikim nalogam in uspehom / on je popeljal revolucijo naprej
b) kaj spozna, se s čim seznani: filmske kamere nas bodo popeljale v svet pod morjem; roman popelje bralca v pohorske gozdove / popeljal jo je v visoko družbo
● 
star. popeljati dekle pred oltar poročiti se z njo
    popeljáti se 
    1. poleteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: kragulj se je popeljal nizko nad jato kokoši
    2. zdrsniti: čez plaz so šli previdno, da se ne bi popeljali v brezno; popeljati se po bregu navzdol
SSKJ²
preprézati -am nedov. (ẹ̄)
1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: preprezati z žicami
2. ekspr. biti2, obstajati1:
a) načrtno razporejen na kakem območju: močvirje preprezajo jarki
b) na kaki površini: pajčevine preprezajo strop; voda se že prepreza z ledeno skorjo; pren. veriga nasprotij prepreza svet
3. rastoč (mrežasto)
a) prekrivati: trta prepreza zidanico
b) se širiti v čem: korenine vedno globlje preprezajo zemljo
    preprézati se 
    obstajati v mrežasti obliki: steze se preprezajo med grmovjem
    ● 
    knjiž. nad poljem se prepreza meglica se razprostira, leži
Celotno geslo Vezljivostni NG
sénca-esamostalnik ženskega spola
  1. neosvetljeni del predmeta, bitja
    • senca česa/koga
    • , senca pod/nad čim
    • , senca pred čim
  2. obris pojava
    • senca koga/česa
    • , senca nad/pod čim
    • , senca pred čim
    • , senca okoli česa/koga
  3. ekspresivno, navadno s prilastkom malenkost
    • senca koga/česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • senca na
Celotno geslo Frazemi
snòp Frazemi s sestavino snòp:
pásti kàkor snòp, pásti kot snòp, premlátiti kóga, kàkor se premláti snòp, premlátiti kóga kàkor snòp, premlátiti kóga kot snòp, pretêpsti kóga, kàkor se pretêpe snòp, zbít kot snòp
SSKJ²
upijániti -im dov. (á ȃ)
1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: upijanil je sopotnika in ga oropal; upijaniti z vinom, žganjem; močno, popolnoma upijaniti koga
// povzročiti pijanost, omotico: vino ga je upijanilo / vonj šmarnic ga je upijanil
2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ne ravna več razsodno, preudarno: upijanila ga je s pogledom / čustvo svobode ga je upijanilo
    upijániti se 
    s pitjem alkoholne pijače postati pijan: pil je malo, da se ne bi upijanil / zaprl se je v zidanico in se upijanil opil / ekspr. vse mesto se je upijanilo in plesalo po cestah
    ● 
    ekspr. upijaniti se od lepote in barv postati popolnoma prevzet
    upijánjen -a -o:
    upijanjeni stražarji; upijanjena množica
SSKJ²
vinógrad -a m (ọ́)
zemljišče, na katerem je posajena vinska trta: gnojiti vinograd; kupiti vinograd z zidanico; delati, kopati v vinogradu; vinogradi po gričih; meje vinograda / terasasti vinograd
// trte, ki rastejo na takem zemljišču: obnavljati, pomladiti vinograd; zasaditi vinograd
● 
vznes. Gospodov vinograd in vinograd Gospodov cerkev; vznes. delavci v Gospodovem vinogradu duhovniki, redovniki
♦ 
agr. kraljica vinogradov vinska trta s sivo rdečim enoletnim lesom in debelimi, jajčastimi rumenimi jagodami v velikih grozdih ali grozdje te trte
zeleníka zeleníke samostalnik ženskega spola [zeleníka]
    1. iz botanike zimzeleni grm ali nižje drevo s trdim lesom in drobnimi ovalnimi usnjatimi listi z gladkim robom ali del te rastline; primerjaj lat. Buxus sempervirens
    2. vinska trta z večjimi zelenimi grozdi na kratkih pecljih, po izvoru iz Slovenije
    3. iz zoologije majhna sladkovodna riba s sploščenim telesom, šilastim gobcem in zeleno modrim hrbtom; primerjaj lat. Alburnus alburnus
ETIMOLOGIJA: zelen
Število zadetkov: 10