Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
bêdrnica -e ž (ȇ)
anat. kost v stegnu; stegnenica: zlomiti si bedrnico
čeljúst čeljústi samostalnik ženskega spola [čeljúst]
    1. vsaka od obeh kosti, v katero so vraščeni zobje, z obdajajočimi mehkimi tkivi ali ti dve kosti z obdajajočimi tkivi kot celota
      1.1. iz zoologije del ust pri nevretenčarjih za grizenje, prijemanje, drobljenje
    2. del stroja, naprave, orodja za prijemanje, oprijemanje, drobljenje
STALNE ZVEZE: zavorna čeljust
FRAZEOLOGIJA: čeljust se povesi komu, povesiti čeljust
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čeljustь, hrv., srb. čȅljūst, rus. čéljustь, češ. čelist < pslov. *čel'ustь, morda < ide. *ku̯elh1i-(H)oh1ust- *‛ki premika, obrača usta’ iz *ku̯elh1- ‛obračati, vrteti, premikati’ + usta - več ...
SSKJ²
dlánčen -čna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na dlan: zlomiti si dlančno kost; dlančna stran podlakti
2. nanašajoč se na dlančnik: dlančni računalnik; ponudniki dlančnih naprav
SSKJ²
dlánčnica -e ž (ȃ)
anat. vsaka od petih kosti v dlani: zlomiti si dlančnico
Celotno geslo Sinonimni
dlánčnica -e ž
anat. vsaka od petih kosti v dlanipojmovnik
SINONIMI:
anat. dlančna kost, anat. dlanska kost
GLEJ ŠE: kost
Prekmurski
dòli potréjti ~ -tèrem dov. zlomiti, potreti: vſze doli potere TF 1715, 1; pren. Gda Boug tanácſe doli potere TF 1715, 28; da ſze i nyé velikoucsa doli potere KŠ 1771, 402; grejha Králeſztvo pa naj doli potere KMK 1780, 28; (Goſzpou) záto je doli potere TA 1848, 21; poteri doli vſzáko skodlivoſzt KŠ 1754, 224; poteri doli, ka je nej tvojega KŠ 1754, 228; poteri doli vszo vraj'so jákoſzt KM 1783, 19
SSKJ²
držálo -a s (á)
1. del orodja, priprave, stroja, namenjen za držanje z rokami: zlomiti držalo kladiva; leseno držalo; držalo vesla; držalo iz plastične mase; držalo pri biču; z vso težo se je oprl na držali pri plugu
// del peresnika, namenjen za držanje: nekateri učenci so se nervozno presedali in grizli držala / kupil si je svinčnik, radirko in držalo peresnik
2. priprava, na katero se kaj postavi, obesi: svetilko je obesil na posebno držalo; stopnišče krasijo tudi zelo lepa držala za bakle
 
teh. elektrodno držalo del varilne priprave, v katero se vpne elektroda
Celotno geslo Etimološki
fráta -e ž
golén goléni samostalnik ženskega spola [golén]
    1. del noge med kolenom in gležnjem
      1.1. kost na notranji strani tega dela noge; SINONIMI: golenica
ETIMOLOGIJA: = stcslov. golěnь, hrv. gȍlijen, srb. gȍlēn, rus. gólenь, češ. holeň < pslov. *golěnь in *golenь, verjetno iz gol, prvotno torej *‛goli, neoblečeni del noge’ - več ...
goleníca goleníce samostalnik ženskega spola [goleníca]
    1. kost na notranjem delu goleni, ki sega od kolena do gležnja; SINONIMI: golen
    2. navadno v množini zgornji del škornja
    3. navadno v množini gamašam podoben cevast pripomoček za zaščito goleni
    4. navadno v množini del oklepa, nekdanje vojaške oprave, ki ščiti goleni
ETIMOLOGIJA: golen
Pravopis
hŕbet -bta in hrbèt -btà m, druga oblika dalje -ù -- -ù -òm; -à -ôv -ôma -à -éh -ôma; -í -ôv -òm -é -ìh -mí (ŕ; ə̏ ȁ) upogniti ~; držati roke na ~u; kupiti meso s ~a; ~ roke; ~ čeka |zgornja stran|; napasti sovražnika v ~ |od zadaj|; knj. pog. pri padcu si zlomiti ~ hrbtenico; zem. gorski ~; snov., kuhar. srnin ~ |slaščica|
Celotno geslo Sinonimni
hŕbet -bta m
1.
del človeškega ali živalskega trupa ob hrbtenicipojmovnik
SINONIMI:
neknj. pog. grba, neknj. pog. grbača, zastar. hrbtanec, pog. hrbtenica, ekspr. hrbtiček, ekspr. hrbtišče, neknj. pog. pukel
2.
zadnja, hrbtna stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje
SINONIMI:
knj.izroč. reverz
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik ribji hrbet
SSKJ²
hrbteníca -e ž (í)
1. del telesnega ogrodja iz vretenc, ki poteka na hrbtni strani trupa: upogniti, vzravnati hrbtenico; pri padcu si je zlomil hrbtenico; kriva hrbtenica
2. publ., s prilastkom glavni, bistveni del česa: črna metalurgija je hrbtenica industrializacije; vzpenjača je postala hrbtenica turističnega centra / sodelavci so dali reviji trdno ideološko hrbtenico
● 
publ. zlomiti hrbtenico birokratizmu premagati ga; ekspr. ima prožno hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami; ekspr. pomagal si je z mehko hrbtenico tako, da se je prilagodil vsaki situaciji; ekspr. življenje mu je dalo nekaj hrbtenice je povzročilo, da je postal bolj samozavesten; ekspr. bil je človek brez hrbtenice zaradi koristi je spreminjal svoje prepričanje
♦ 
anat. ledvena, prsna, vratna hrbtenica; navt. (ladijska) hrbtenica ladijska vez, ki je vzporedna z gredljem
Pravopis
hrbteníca -e ž (í) zlomiti si ~o; ukrivljena ~; publ. dati gibanju trdno ideološko ~o |oporo|
Celotno geslo Frazemi
hrbteníca Frazemi s sestavino hrbteníca:
bíti brez hrbteníce, bíti hrbteníca čésa, člôvek brez hrbteníce, iméti hrbteníco, kdó brez hrbteníce, kdó/kàj s hrbteníco, krivíti hrbteníco [kómu], ne iméti hrbteníce, zlomíti hrbteníco kómu/čému
Celotno geslo Etimološki
kandȋrati -am nedov. in dov.
SSKJ²
koléno -a s (ẹ́)
1. del noge ob sklepu med golenjo in stegnom: koleno ga boli; poškodovati si koleno; poklekniti na obe koleni; oteklo, ranjeno koleno / stopiti do kolen v vodo; do kolen segajoče krilo / iztegniti, zlomiti si nogo v kolenu / kolena se mu šibijo, tresejo / upogniti koleno nogo v tem delu / ekspr. prikloniti se do kolen z globokim predklonom; pren. domačija je ležala na kolenu, ki je molelo iz pobočja
// nav. mn. del noge nad kolenom: posaditi si otroka na kolena; na kolenih mu je ležala odprta knjiga; pestovati se na kolenih; od veselja se je tolkel po kolenih
// pog. del oblačila, ki pokriva koleno: hlače imajo izbočena kolena / nogavice so na kolenih spet strgane
 
ekspr. bilo ga je strah, da so se mu kolena šibila zelo ga je bilo strah; ekspr. dve uri smo grizli kolena hodili v hudo strmino; ekspr. imeti mehka kolena biti negotov v hoji zaradi strahu, vinjenosti; ekspr. upogniti koleno pred kom ukloniti, vdati se; podrediti se; nizko biti, stati do kolen v dreku biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. ne seže mu niti do kolen po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; star. to poznam že od mladih kolen iz mladosti; pog. dati otroka čez koleno natepsti; ekspr. ženske so popadale na kolena in molile pokleknile; ekspr. spraviti upornike na kolena pokoriti, premagati jih; ekspr. vrgla se mu je pred kolena pokleknila je predenj; biti na kolenih klečati; biti poražen; ekspr. prositi koga na kolenih zelo; ekspr. po golih kolenih bi šla za njim na vsak način si ga želi pridobiti; ekspr. po kolenih se plaziti pred kom pretirano ponižno se vesti, navadno iz koristoljubja
2. teh. kos cevi, ukrivljen v obliki četrtine kroga: zamenjati koleno pri dimovodu; koleno za vodovodno inštalacijo / dvojno koleno kos cevi, ukrivljen v obliki polkroga
3. ekspr. krivina, zavoj: reka naredi na tem mestu koleno; na kolenu reke je stal most / cesta se tam obrne v blagem kolenu
4. navadno s prilastkom stopnja sorodstva: dokazal je lahko osem kolen plemenitih prednikov; posledice se lahko pokažejo pri potomcih do tretjega kolena / bratranec v drugem kolenu / zastar. biti kmečkega kolena rodu, izvora
♦ 
adm. knjigovodsko koleno knjigovodski mostiček
SSKJ²
kosíšče -a s (í)
držaj pri kosi: zlomiti kosišče; nasaditi koso na kosišče
SSKJ²
kósje -a s (ọ̄)
nar. kosišče: zlomiti kosje
Pleteršnik
kǫ̑sje, n. = kosišče, der Sensenstiel, Cig., Dol.; zlomiti k., Jurč.
Število zadetkov: 143