arheologíja -e ž (ȋ)
znanost, ki na osnovi izkopanin proučuje življenje in kulturo starih narodov: zanimati se za arheologijo / antična, staroslovanska arheologija
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
astronávtski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na astronavte ali astronavtiko: astronavtska obleka / astronavtska znanost / knjige z astronavtsko fantastiko
nanašajoč se na astronavte ali astronavtiko: astronavtska obleka / astronavtska znanost / knjige z astronavtsko fantastiko
SSKJ²
astronomíja -e ž (ȋ)
znanost, ki raziskuje nebesna telesa; zvezdoslovje, zvezdoznanstvo: dognanja astronomije
♦ astron. sferna astronomija ki se ukvarja z določanjem prave in navidezne lege nebesnih teles
znanost, ki raziskuje nebesna telesa; zvezdoslovje, zvezdoznanstvo: dognanja astronomije
♦ astron. sferna astronomija ki se ukvarja z določanjem prave in navidezne lege nebesnih teles
SSKJ²
bázičen1 -čna -o prid. (ā)
nanašajoč se na baza1: bazična industrija; bazične investicije; bazična znanost
♦ jezikosl. bazični slovar slovar, ki vsebuje najpogostejše besede
nanašajoč se na baza1: bazična industrija; bazične investicije; bazična znanost
♦ jezikosl. bazični slovar slovar, ki vsebuje najpogostejše besede
SSKJ²
cénter in cênter -tra m (ẹ̄; ē)
1. kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: stanovati v centru (mesta); publ. iščem sobo v strogem centru / občina Ljubljana-Center; pren. biti v centru pozornosti
2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost, središče: ogledati si pomembnejše gospodarske, industrijske centre države; sprostitveni, športni center / blagovno-trgovinski center [BTC] velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost; klinični center [KC] bolnišnica, ki združuje več klinik; kulturni center [KC] ustanova, ki usmerja in vodi kulturno dejavnost; nakupovalni center veliko omejeno območje z različnimi trgovinami, poslovalnicami, restavracijami, nakupovalno središče; center dobrega počutja center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; velnes; center odličnosti središče visokokakovostne multidisciplinarne skupine raziskovalcev, ki z uporabo sodobnih tehnologij povezuje znanost in gospodarstvo; center za tujce ustanova, ki na ozemlju svoje države skrbi za tujce brez ustreznih dokumentov za bivanje
// ustanova, ki usmerja in vodi določeno dejavnost: izobraževalni center; šolski center za kovinsko stroko; center za napredek gospodinjstva
3. polit. sredinska skupina v parlamentu: ameriški demokratični center; vlada italijanskega levega centra
4. šport. sredinski igralec pri košarki: prvi center ni dosegel niti enega koša
♦ anat. možganski centri; voj. center srednji del bojne črte
1. kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: stanovati v centru (mesta); publ. iščem sobo v strogem centru / občina Ljubljana-Center; pren. biti v centru pozornosti
2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost, središče: ogledati si pomembnejše gospodarske, industrijske centre države; sprostitveni, športni center / blagovno-trgovinski center [BTC] velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost; klinični center [KC] bolnišnica, ki združuje več klinik; kulturni center [KC] ustanova, ki usmerja in vodi kulturno dejavnost; nakupovalni center veliko omejeno območje z različnimi trgovinami, poslovalnicami, restavracijami, nakupovalno središče; center dobrega počutja center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; velnes; center odličnosti središče visokokakovostne multidisciplinarne skupine raziskovalcev, ki z uporabo sodobnih tehnologij povezuje znanost in gospodarstvo; center za tujce ustanova, ki na ozemlju svoje države skrbi za tujce brez ustreznih dokumentov za bivanje
// ustanova, ki usmerja in vodi določeno dejavnost: izobraževalni center; šolski center za kovinsko stroko; center za napredek gospodinjstva
3. polit. sredinska skupina v parlamentu: ameriški demokratični center; vlada italijanskega levega centra
4. šport. sredinski igralec pri košarki: prvi center ni dosegel niti enega koša
♦ anat. možganski centri; voj. center srednji del bojne črte
SSKJ²
cóna -e ž (ọ̑)
1. zaključeno ozemlje zlasti glede na kako dejavnost, namembnost; predel, območje: načrt o brezatomski coni; obmejna cona; razdeliti zasedeno ozemlje na okupacijske cone / eksploatacijska cona rudnika; operativna cona območje vojaških operacij / cona za pešce predel v prometni ureditvi mesta, kjer je prepovedan dostop z vozili / po drugi svetovni vojni cona A Svobodnega tržaškega ozemlja; pren. to vprašanje zajema vse kulturne cone: umetnost, filozofijo, znanost
♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave
2. v zvezi refleksna cona, v alternativni medicini vsaka od točk na stopalih, dlaneh ali ušesih, s katero je povezan določen organ ali del telesa: masaža refleksnih con; pritiski prstov na refleksne cone pospešujejo prekrvitev in izboljšujejo delovanje notranjih organov
1. zaključeno ozemlje zlasti glede na kako dejavnost, namembnost; predel, območje: načrt o brezatomski coni; obmejna cona; razdeliti zasedeno ozemlje na okupacijske cone / eksploatacijska cona rudnika; operativna cona območje vojaških operacij / cona za pešce predel v prometni ureditvi mesta, kjer je prepovedan dostop z vozili / po drugi svetovni vojni cona A Svobodnega tržaškega ozemlja; pren. to vprašanje zajema vse kulturne cone: umetnost, filozofijo, znanost
♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave
2. v zvezi refleksna cona, v alternativni medicini vsaka od točk na stopalih, dlaneh ali ušesih, s katero je povezan določen organ ali del telesa: masaža refleksnih con; pritiski prstov na refleksne cone pospešujejo prekrvitev in izboljšujejo delovanje notranjih organov
SSKJ²
diferencírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. delati razlike v čem: ekonomski razvoj je diferenciral družbo
2. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja; odvajati1: diferencirati funkcijo
1. delati razlike v čem: ekonomski razvoj je diferenciral družbo
2. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja; odvajati1: diferencirati funkcijo
- diferencírati se
postajati v sebi različen: znanost dosega višjo stopnjo, ko se notranje diferencira; politično se diferencirati
- diferencíran -a -o:
takrat južnoslovanski jeziki še niso bili zelo diferencirani; moderna proizvodnja zahteva diferenciran strokovni kader; ti podatki so še premalo diferencirani
♦ biol. tkiva rastline niso diferencirana iz enotnega tkiva niso še nastala različna tkiva
SSKJ²
doktrináren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na doktrino: doktrinarna razlaga zakona; trditev doktrinarnega krščanstva / slabš.: profesorjeva doktrinarna vnema; znanost ne sme biti doktrinarna
nanašajoč se na doktrino: doktrinarna razlaga zakona; trditev doktrinarnega krščanstva / slabš.: profesorjeva doktrinarna vnema; znanost ne sme biti doktrinarna
- doktrinárno prisl.:
govori suho, doktrinarno
SSKJ²
družboslôvje -a s (ȏ)
znanost, ki proučuje človeško družbo in zakonitost njenega razvoja: velik razmah družboslovja v dvajsetem stoletju; predavanje iz družboslovja; reševanje vprašanj s področja družboslovja / marksistično družboslovje
znanost, ki proučuje človeško družbo in zakonitost njenega razvoja: velik razmah družboslovja v dvajsetem stoletju; predavanje iz družboslovja; reševanje vprašanj s področja družboslovja / marksistično družboslovje
SSKJ²
eklekticízem -zma m (ī)
prevzemanje in spajanje različnih sistemov, pogledov, ugotovitev: osvoboditi znanost eklekticizma; njegovi zgodnji literarni poskusi kažejo stilni eklekticizem; slika je tipičen primer manirizma in eklekticizma
prevzemanje in spajanje različnih sistemov, pogledov, ugotovitev: osvoboditi znanost eklekticizma; njegovi zgodnji literarni poskusi kažejo stilni eklekticizem; slika je tipičen primer manirizma in eklekticizma
SSKJ²
ekonómski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na ekonomiko, gospodarski: ekonomski napredek; ekonomski odnosi, pogoji; ekonomski položaj; ekonomski razvoj države; splošna ekonomska kriza; ekonomska pomoč nerazvitim državam; vzrok ekonomske zaostalosti / ekonomska dejavnost, rast; ekonomsko tržno tekmovanje / publ. ekonomski instrument gospodarski ukrep za dosego določenega cilja; ekonomski pritisk, ukrep; ekonomska blokada, ekspanzija / ekonomski emigranti / publ. ekonomska računica račun, izračun / Ekonomski in socialni svet Organizacije združenih narodov organ Organizacije združenih narodov za napredek mednarodnega gospodarstva in socialnega sodelovanja
2. nanašajoč se na ekonomiste ali ekonomijo: ekonomska teorija; slovar novejše ekonomske terminologije; ekonomska znanost / ekonomska fakulteta / ekonomski svetnik, tehnik
3. nanašajoč se na ekonomičnost: ekonomska poraba sredstev / ekonomska utemeljitev dela
♦ ekon. ekonomski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški kriti z ustreznimi dohodki; ekonomska cena cena, ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; ekonomska demokracija demokracija, v kateri so proizvajalna sredstva in gospodarjenje z njimi prenesena na neposredne proizvajalce; ekonomska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; ekonomsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh; teh. ekonomska hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši
1. nanašajoč se na ekonomiko, gospodarski: ekonomski napredek; ekonomski odnosi, pogoji; ekonomski položaj; ekonomski razvoj države; splošna ekonomska kriza; ekonomska pomoč nerazvitim državam; vzrok ekonomske zaostalosti / ekonomska dejavnost, rast; ekonomsko tržno tekmovanje / publ. ekonomski instrument gospodarski ukrep za dosego določenega cilja; ekonomski pritisk, ukrep; ekonomska blokada, ekspanzija / ekonomski emigranti / publ. ekonomska računica račun, izračun / Ekonomski in socialni svet Organizacije združenih narodov organ Organizacije združenih narodov za napredek mednarodnega gospodarstva in socialnega sodelovanja
2. nanašajoč se na ekonomiste ali ekonomijo: ekonomska teorija; slovar novejše ekonomske terminologije; ekonomska znanost / ekonomska fakulteta / ekonomski svetnik, tehnik
3. nanašajoč se na ekonomičnost: ekonomska poraba sredstev / ekonomska utemeljitev dela
♦ ekon. ekonomski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški kriti z ustreznimi dohodki; ekonomska cena cena, ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; ekonomska demokracija demokracija, v kateri so proizvajalna sredstva in gospodarjenje z njimi prenesena na neposredne proizvajalce; ekonomska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; ekonomsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh; teh. ekonomska hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši
- ekonómsko prisl.:
ekonomsko utemeljen izvoz; ekonomsko močno podjetje
SSKJ²
eksákten -tna -o prid., eksáktnejši (ȃ)
1. ki temelji na ugotovljivih spoznanjih: nove eksaktne dejavnosti; eksaktna znanost; eksaktno pravilo; eksaktno raziskovanje v bakteriologiji / postaviti umetnostno zgodovino na eksaktne temelje / matematika kot eksaktna veda
2. natančen, točen1: eksaktna doslednost; njegova izpoved je pri vsej metaforiki eksaktna; eksaktno izražanje, mišljenje
1. ki temelji na ugotovljivih spoznanjih: nove eksaktne dejavnosti; eksaktna znanost; eksaktno pravilo; eksaktno raziskovanje v bakteriologiji / postaviti umetnostno zgodovino na eksaktne temelje / matematika kot eksaktna veda
2. natančen, točen1: eksaktna doslednost; njegova izpoved je pri vsej metaforiki eksaktna; eksaktno izražanje, mišljenje
- eksáktno prisl.:
eksaktno dokazati, povedati
SSKJ²
eksperimentálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na eksperiment: eksperimentalna metoda; eksperimentalna znanost / eksperimentalna fizika, psihologija
2. ki išče nove umetniške izrazne možnosti: eksperimentalna umetniška skupina / eksperimentalni film; avantgardna in eksperimentalna glasba; eksperimentalno gledališče
♦ lit. eksperimentalni roman roman v dobi naturalizma, ki se opira na izsledke psihologije in sociologije
1. nanašajoč se na eksperiment: eksperimentalna metoda; eksperimentalna znanost / eksperimentalna fizika, psihologija
2. ki išče nove umetniške izrazne možnosti: eksperimentalna umetniška skupina / eksperimentalni film; avantgardna in eksperimentalna glasba; eksperimentalno gledališče
♦ lit. eksperimentalni roman roman v dobi naturalizma, ki se opira na izsledke psihologije in sociologije
- eksperimentálno prisl.:
eksperimentalno dokazati
SSKJ²
elementáren -rna -o prid., elementárnejši (ȃ)
1. ki vsebuje najnujnejše bistvene elemente česa; temeljen, osnoven: pridobiti si elementarno izobrazbo; jezikovni priročniki sodijo med elementarne potrebe sleherne kulture; elementarno znanje / takšna bivališča ne ustrezajo niti najelementarnejšim zahtevam / napravil je elementarno napako veliko, začetniško
2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja, prvinski: elementaren človeški značaj; ljudje v tem romanu so premalo elementarni / takšna stavba bi bistveno posegla v elementarni sestav okolja
// ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo, nezadrževan: elementaren izbruh strasti; stara ljubezenska strast se je povrnila z dvojno elementarno silo
3. nanašajoč se na element 5: elementarni dušik; fosforja v elementarnem stanju v naravi ni
4. ki ga povzroči delovanje naravnih sil: elementaren pojav / elementarna nesreča / znanost zmaguje nad elementarnimi silami
♦ fiz. elementarni delec najmanjši del snovi ali energije; elementarni naboj najmanjši (negativni ali pozitivni) naboj v naravi; min. elementarna celica najmanjši delec, ki se ponavlja v zgradbi kristalne snovi; ped. elementarni pouk pouk v prvem razredu osnovne šole; pouk, ki obravnava elemente predmeta; elementarni razred prvi razred osnovne šole
1. ki vsebuje najnujnejše bistvene elemente česa; temeljen, osnoven: pridobiti si elementarno izobrazbo; jezikovni priročniki sodijo med elementarne potrebe sleherne kulture; elementarno znanje / takšna bivališča ne ustrezajo niti najelementarnejšim zahtevam / napravil je elementarno napako veliko, začetniško
2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja, prvinski: elementaren človeški značaj; ljudje v tem romanu so premalo elementarni / takšna stavba bi bistveno posegla v elementarni sestav okolja
// ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo, nezadrževan: elementaren izbruh strasti; stara ljubezenska strast se je povrnila z dvojno elementarno silo
3. nanašajoč se na element 5: elementarni dušik; fosforja v elementarnem stanju v naravi ni
4. ki ga povzroči delovanje naravnih sil: elementaren pojav / elementarna nesreča / znanost zmaguje nad elementarnimi silami
♦ fiz. elementarni delec najmanjši del snovi ali energije; elementarni naboj najmanjši (negativni ali pozitivni) naboj v naravi; min. elementarna celica najmanjši delec, ki se ponavlja v zgradbi kristalne snovi; ped. elementarni pouk pouk v prvem razredu osnovne šole; pouk, ki obravnava elemente predmeta; elementarni razred prvi razred osnovne šole
- elementárno prisl.:
čutiti, doživljati elementarno; svobodo so pojmovali juridično, ne elementarno; bil je elementarno pristna kmečka natura; sam.: v njegovem obnašanju je nekaj elementarnega
SSKJ²
faktográfski -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na faktografijo: faktografski podatki; v knjigo se je vrinilo več faktografskih napak; razprava vsebuje bogato faktografsko gradivo / deskriptivna faktografska znanost
nanašajoč se na faktografijo: faktografski podatki; v knjigo se je vrinilo več faktografskih napak; razprava vsebuje bogato faktografsko gradivo / deskriptivna faktografska znanost
- faktográfsko prisl.:
faktografsko natančen opisovalec družbenega življenja
SSKJ²
fenomenologíja -e ž (ȋ)
opis pojavov kakega področja: kriminalna fenomenologija; muzikalna fenomenologija; fenomenologija novodobne kulture
♦ filoz. fenomenologija po Heglu znanost o pojavnih oblikah duha v njegovem zgodovinskem razvoju; po Husserlu filozofski nazor, ki z analizo pojavov zavesti odkriva bistvo samih predmetov
opis pojavov kakega področja: kriminalna fenomenologija; muzikalna fenomenologija; fenomenologija novodobne kulture
♦ filoz. fenomenologija po Heglu znanost o pojavnih oblikah duha v njegovem zgodovinskem razvoju; po Husserlu filozofski nazor, ki z analizo pojavov zavesti odkriva bistvo samih predmetov
SSKJ²
jérobstvo -a s (ẹ̄)
1. star. varuštvo, skrbništvo: sprejeti jerobstvo
2. ekspr., navadno s prilastkom samovoljno nadzorstvo: znanost se upira državnemu jerobstvu; drama je protest proti vsakemu duševnemu jerobstvu
1. star. varuštvo, skrbništvo: sprejeti jerobstvo
2. ekspr., navadno s prilastkom samovoljno nadzorstvo: znanost se upira državnemu jerobstvu; drama je protest proti vsakemu duševnemu jerobstvu
SSKJ²
kabalístika -e ž (í)
1. zlasti v srednjem veku, v judovski filozofiji in religiji proučevanje, raziskovanje kabale: posvečati se kabalistiki / biblijska kabalistika
2. knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: to je kabalistika, ne pa znanost / znala je ugibati iz kart, a ni nikomur izdala te svoje kabalistike
1. zlasti v srednjem veku, v judovski filozofiji in religiji proučevanje, raziskovanje kabale: posvečati se kabalistiki / biblijska kabalistika
2. knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: to je kabalistika, ne pa znanost / znala je ugibati iz kart, a ni nikomur izdala te svoje kabalistike
SSKJ²
kabinéten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na kabinet: kabinetno pohištvo / kabinetna zbirka / razprava je plod terenskega in kabinetnega študija / kabinetna pisarna / kabinetni minister
2. slabš. nepovezan z življenjem, neživljenjski: kabinetni učenjaki; kabinetna znanost / kabinetno reševanje javnih zadev nedostopno večjemu številu ljudi
3. ekspr. imeniten, izbran: glavni junak drame je prav kabinetna figura / kabinetna umetnina
♦ agr. kabinetno sadje izbrano namizno sadje; ped. kabinetni pouk pouk, pri katerem se vsak učni predmet poučuje v posebej za določeno stroko opremljeni učilnici
1. nanašajoč se na kabinet: kabinetno pohištvo / kabinetna zbirka / razprava je plod terenskega in kabinetnega študija / kabinetna pisarna / kabinetni minister
2. slabš. nepovezan z življenjem, neživljenjski: kabinetni učenjaki; kabinetna znanost / kabinetno reševanje javnih zadev nedostopno večjemu številu ljudi
3. ekspr. imeniten, izbran: glavni junak drame je prav kabinetna figura / kabinetna umetnina
♦ agr. kabinetno sadje izbrano namizno sadje; ped. kabinetni pouk pouk, pri katerem se vsak učni predmet poučuje v posebej za določeno stroko opremljeni učilnici
- kabinétno prisl.:
kabinetno zasnovan študij
SSKJ²
kapitalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. nav. ekspr. napraviti kaj kapitalistično: kapitalizirati obrt / nove razmere so ta družbeni razred kapitalizirale
2. ekon. spremeniti v kapital: kapitalizirati prihranke; pren., ekspr. kapitalizirati znanost
// izračunati vrednost kapitala na osnovi njegovega donosa: kapitalizirati dohodek; kapitalizirati zemljiško rento
♦ fin. kapitalizirati obresti pripisati jih h glavnici
1. nav. ekspr. napraviti kaj kapitalistično: kapitalizirati obrt / nove razmere so ta družbeni razred kapitalizirale
2. ekon. spremeniti v kapital: kapitalizirati prihranke; pren., ekspr. kapitalizirati znanost
// izračunati vrednost kapitala na osnovi njegovega donosa: kapitalizirati dohodek; kapitalizirati zemljiško rento
♦ fin. kapitalizirati obresti pripisati jih h glavnici
- kapitalizíran -a -o:
kapitalizirani kmetje
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 89
Dostopnost