Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
zób-á tudi zóba m, mn. zobjé (ọ̑)
1. trd, bel izrastek v spodnji in zgornji čeljusti za grizenje, žvečenje hrane: zob ga boli; zob se mu maje; otroku že rastejo zobje; zobje so mu šklepetali od mraza; izdreti, izpuliti zob; odlomiti si zob; stisniti zobe; umivati si zobe; iztisniti slino skozi zobe; tiščati pipo med zobmi; žival se brani z zobmi; škrtati z zobmi; beli, gnili, zdravi zobje; od tobaka porjaveli zobje; močni, veliki zobje; ščetka za zobe / umetni zob; pog. zlat(i) zob ki ima zlato krono
2. temu podoben del česa: zabiti grabljam nove zobe; zlomiti zob na glavniku; zobje brane, pogonskega kolesa
● 
ekspr. sovražnik znova kaže zobe pripravlja se za napad, grozi; ekspr. gospodi je rad kazal zobe nasprotoval, se upiral; ekspr. zet je kmalu pokazal zobe se uprl, postal odločnejši, samozavestnejši; publ. zima je spet pokazala zobe je postala bolj mrzla, ostra; ekspr. sovražnik si bo v tem boju polomil zobe ne bo uspel; bo premagan; ekspr. v tem položaju ne kaže drugega kot stisniti zobe se obvladati, potrpeti; ekspr. oborožiti se do zob zelo dobro; pog., ekspr. dali smo ga na zob pili smo alkoholno pijačo; ekspr. leno cediti besede skozi zobe zelo počasi govoriti; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo, obrekujejo; ekspr. to mu kar naprej mečejo v zobe to mu kar naprej očitajo; pog., ekspr. nositi, star. vlačiti koga po zobeh obrekovati, opravljati ga; ekspr. bil je tiho, sam pri sebi pa je škripal z zobmi se je zelo jezil; ekspr. držati jezik za zobmi ne povedati česa, molčati; ekspr. stavbo je že načel zob časa zaradi starosti začenja razpadati; pog., slabš. jezik za zobe molči, ne ugovarjaj; pog., ekspr. rad bi dobil kaj za pod zob rad bi kaj pojedel; podarjenemu konju se ne gleda na zobe pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napake; oko za oko, zob za zob če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje
♦ 
alp. zob manjša kamnita tvorba, ki pokončno moli iz stene; anat. mlečni zob vsak od dvajsetih zob, ki zraste v zgodnji mladosti in po šestem letu starosti izpade; modrostni zob vsak od dveh zadnjih kočnikov; stalni zob vsak od dvaintridesetih zob, ki zraste po šestem letu starosti; strupni zob strupnik; vrat zoba del zoba med krono in koreninami; bot. pasji zob rastlina s suličastimi, temno pegastimi listi in rdečimi, nazaj zavihanimi cvetnimi listi, Erythronium dens-canis; gozd., les. pazduha zoba dno zareze med zobema pri žagi; les. volčji zobje na žagi zobje v obliki romboida, brušeni navadno poševno; med. mrtvi zob z odmrlim ali odstranjenim živcem; strojn. cikloidni zobje kolesa; evolventni zobje; teh. koren zoba del zobnika, kjer prehaja zob v podlago
SSKJ²
zóbž, daj., mest. ed. zóbi (ọ̑)
1. oves kot hrana za konje: dajati konjem zob; vreča z zobjo
2. zrnata hrana za kokoši, ptice: natresti kokošim zob
Pravopis
zób1 -a tudi zób -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -á zób -éma -á -éh -éma; zobjé zób -ém -é -éh -mí (ọ̑; ọ̑ ȃ) ~ ga boli; mlečni ~; ~ brane; ~ od glavnika; poud. Spet ga imajo v ~eh |ga kritično obravnavajo, opravljajo|
Pravopis
zób2ž -i -- -i -jó snov. (ọ̑) krmiti kokoši, konje z ~jo
Celotno geslo Sinonimni
zób1m
trd, bel izrastek v spodnji in zgornji čeljusti za grizenje, žvečenje hranepojmovnik
SINONIMI:
nizk. čekan, ekspr. škrbina, ekspr. zobček, ekspr. zobec, ekspr. zobek
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik zob pri brani
Celotno geslo Sinonimni
zób2ž
GLEJ SINONIM: oves
Celotno geslo Frazemi
zób Frazemi s sestavino zób:
bíti kàj za pod zób, dajáti se v zobé kómu, dáti ga na zób, dáti se v zobé kómu, dobíti kàj za pod zób, držáti jêzik za zobmí, iméti kàj za pod zób, jêzik za zóbe, metáti v zobé kómu kàj, ne glédati v zobé čému, nosíti kóga po zobéh, oborožèn do zób, oborožíti kóga do zób, oborožíti se do zób, pokazáti zóbe [kómu], polomíti si zóbe [na čém, pri čém], povédati v zobé kómu kàj, pripráviti kàj za pod zób, príti v zobé kómu, režáti se v zobé kómu, smejáti se v zobé kómu, stískati zóbe, stísniti zóbe, škrípati z zobmí, vláčiti kóga po zobéh, vréči v zobé kómu kàj, z nóhti in zobmí, zaškrípati z zobmí, zób čása, zób za zób
Celotno geslo Pregovori
zob je sestavina izrazov
Podarjenemu konju se ne gleda v zobe
Celotno geslo Etimološki
zọ̑b zobȃ in zọ̑ba m
Pleteršnik
zǫ̑b, zǫ̑ba, zobȃ, m. 1) der Zahn; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.-jvzhŠt.; modrostni zobovi, die Weisheitszähne, Erj. (Som.); z. vrzeljak, der Lückenzahn, Cig. (T.); z. izdreti, einen Zahn reißen; zobe dreti, Zähne reißen; po zobeh počiti koga, jemandem eine Maulschelle geben, Cig.; zobe kazati, die Zähne blecken o. fletschen; (fig.) seine rauhe Seite hervorkehren, Cig.; dobiti kaj za zobe, etwas zum Beißen bekommen, Zv.; zobe v steno tiščati = Hunger leiden, Št.-Glas.; zobje mu poganjajo, grejo, bibajo iz čeljusti, zobe dobiva, er zahnt, Cig.; dolge zobe imam, die Zähne stehen mir auf, Cig.; dolge zobe imeti po čem, nach etwas lüstern sein, Cig.; jezik za zobe! das Maul gehalten! jezik za zobmi držati = schweigen; priti ljudem v (na) zobe, ins Gerede kommen; črez zobe vleči koga, jemanden ausrichten, Jurč., LjZv.; = po zobeh nositi, Vrt.; ljudem se v (med) zobe dati, Anlass zur Nachrede geben; kdor se ljudem pod zobe da, tega le čas iz ust reši, Npreg.-Jan. (Slovn.); v zobe komu kaj povedati, jemandem etwas ins Gesicht, offen sagen; = pod zobe povedati, C.; trdo resnico pod zobe povedati, Jap. (Prid.); — vsi so se mu v zobe režali, alle lachten ihm ins Gesicht, Erj. (Izb. sp.); na zobe se mu obeša = za malo se mu zdi, Št.; — 2) der Zahn am Rechen, an der Säge, an einem Zahnrad u. dgl.; der Dorn im Schloss, Cig.; — die Felszacke, Cig., Jan., Cig. (T.); — zobje (na vrhu kake stene), die Zinne, Cig.; — 3) babji z., der Storchschnabel (geranium sp.), SlGor.-Erj. (Torb.); — tudi: die Hagebuttenrose (rosa canina), Cig., Vrt., Medv. (Rok.); ali: der Leindotter (camelina dentata), C.; — pasji z., die Hundszahnwurz (erythronium dens canis), Cig., Medv. (Rok.).
Pleteršnik
zǫ̑b, -ȋ, f. hartes Futter, das Körnerfutter, Cig.; ti bodo zmešano zob jedli, katera je izvejana z velnico in rešetom, Dalm.; bes. der Hafer, Cig., Jan., C., Valj. (Rad).
Celotno geslo Pohlin
zob [zọ̑b zobȃ] samostalnik moškega spola

zob

Vorenc
zob1 mF46, densẛob; dens maxillariszheluſtni ṡob, kotnik; dentireẛobè raſteozhe iméti, ẛobè vun gnati; edentareẛobè ṡbiti, vun ṡbiti; frendere dentibuss'ṡobmy ṡhkripati; odontalgia, -aeṡoby boléṡan, kadar eniga ṡobè bolè; stridor dentiumṡhkripanîe teh ṡoby; stupor dentiumṡkonaſti ṡobé
Vorenc
zob2 mF2, irpicesena ſorta ṡheleṡnih grabli, katere imajo doſti ṡoby; tridens, -tisvile s'trémi roglami, triroglate vile, en kramp s'trémi ṡobmy
Vorenc
zob3 malceaẛeliszhe, Lévou ẛob
Svetokriški
zob -a m zob: zhe ſobè im. mn. tebe bolè, te ne boli roka ǀ nikuli te nej ſo sobe im. mn. boleli ǀ glava inu roke ſo bile zhloveſke, ali ſobje im. mn. ſo bily paſsij ǀ taistim levom sobi im. mn. ſo bilij polomneni ǀ kaj pomenio ty shelesni ſobij im. mn. ǀ versitega v'te vunajnie temmè, Kir bode jok, inu Klepetajnie teh ſob rod. mn. ǀ Ti imash dua, inu trydeſeti sob rod. mn. ǀ kakor en levu preſs sobi rod. mn. ǀ ſobe tož. mn. s'uſt ſi je puſtil drejti ǀ sapovej Rabelnom, de vſe sobe tož. mn. S. Apolloni imaio s'uſt ſtauzh, inu sdrejti ǀ Pſu je dall sobè tož. mn. ǀ imà … ozhy bele kakor mazhika, vſta kakor meſtna urata, ſobie tož. mn., kakor ene lopate ǀ Jeſt vezhkrat ſim Nem. Nem. vuzhil de imaio jeſik sa ſobmy or. mn. dershat ǀ truplu eniga Presheshnika je s' ſobmij or. mn. tergal ǀ jeſik dershi sa ſobmi or. mn. ǀ po vſijh shterih sazhne hodit, inu ſam ſebe ſi sobmij or. mn. vuideat, inu tergat ǀ s'ſobmy or. mn. shkripa prutu njemu ǀ Saul je ſazhel s'ſobmij or. mn. shkripat ǀ s'sobmij or. mn. jesik ſi odgriſe
Besedje16
zob1 sam. m ♦ P: 23 (TE 1555, TT 1557, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Besedje16
zob2 sam. ž ♦ P: 1 (DB 1584)
Geologija
zób -a m
Geografija
zób -a m
Število zadetkov: 48