Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
beráčenje -a s (á) glagolnik od beračiti: preživljal se je z beračenjem / zoprno ji je njegovo beračenje za ljubezen
SSKJ
cepidláčenje -a s (á) star. dlakocepstvo: zoprno cepidlačenje
SSKJ
debelúštvo -a s (ȗ) slabš. značilnost zelo debelega človeka: njeno mogočno debeluštvo mu je bilo zoprno
SSKJ
hinávčenje -a s (ā) glagolnik od hinavčiti: zoprno mu je opravljanje in hinavčenje
SSKJ
hvalísanje -a s (ȋ) glagolnik od hvalisati: zoprno je poslušati njegovo hvalisanje; bahavo, nesramno hvalisanje
SSKJ
kokodájska -e ž (ȃ) 
  1. 1. šalj. kokoš: lisica je odnesla še eno kokodajsko
  2. 2. slabš. ženska, ki veliko in glasno govori: srečal je tisto zoprno kokodajsko
SSKJ
nergánje -a s (ȃ) glagolnik od nergati: težko je poslušal njeno nerganje in sitnarjenje; zoprno nerganje
SSKJ
obhájanje -a s (ȃ) glagolnik od obhajati: obhajanje predpisov, zakonov / zoprno mu je bilo vsako obhajanje praznikov / obhajanje vernikov
SSKJ
omŕzniti -em dov. (ŕ ȓ) knjiž.  
  1. 1. nekoliko zmrzniti, navadno na površini; namrzniti: v tem mrazu so mu ušesa omrznila / tla so malo omrznila
  2. 2. postati hladen, mrzel; ohladiti se: zajtrk je omrznil; spij kavo, da ne omrzne; pren. po tem dogodku ji je srce omrznilo
    ●     ekspr. človek mora med ljudi, sicer omrzne postane nedružaben, samotarski; ekspr. omrznilo mu je stati tam praznih rok postalo zoprno, neprijetno
    omŕznjen -a -o: omrznjen krompir; omrznjene noge; prim. omrzel
SSKJ
poslúšati -am, in poslúšati tudi poslušáti -am nedov. (ú; ú á ú) 
  1. 1. zavestno, hote s sluhom zaznavati: sedel je mirno in poslušal; poslušati bitje srca; poslušati hrup; poslušal sem, kako je pokalo v daljavi; gledati in poslušati; molče, napeto, pazljivo poslušati; pog. poslušati samo z enim ušesom nepazljivo
    // s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa: prebral bom članek, poslušajte; poslušati glasbo, radijsko oddajo, pogovor; poslušal je, kaj govorijo; z zanimanjem poslušati / poslušati govornika, pevca njegov govor, petje; ekspr.: saj me sploh ne poslušaš; samo napol me poslušaš nepazljivo; publ. poslušajte nas spet danes teden ob isti uri ta radijska oddaja bo spet na programu danes teden ob isti uri
  2. 2. pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: poslušala je, a vse je bilo tiho; poslušal je, kdaj bo zaslišal zvonec / poslušal je proti postaji, če se že bliža vlak; knjiž. poslušati v temo
  3. 3. redko prisluškovati: poslali so ga tja, da bi poslušal; ali ste poslušali za vrati
  4. 4. upoštevati pri svojem ravnanju: poslušati nasvet / žena je ugovarjala, on pa je ni poslušal; ko bi bil mene poslušal, bi vsega tega ne bilo; ne poslušaj takih svetovalcev / ekspr. poslušati pamet, razum; knjiž. poslušati glas srca
    // ubogati: reci ji ti, mene ne posluša; poslušati starše / poslušati povelje, ukaz; njegova dolžnost je bila poslušati, kar so mu ukazali
  5. 5. udeleževati se kot slušatelj predavanj na visoki šoli: poslušati svetovno književnost / poslušati predavanja iz slavistike / poslušal je še Ramovša njegova predavanja
  6. 6. ekspr. izraža negativen, odklonilen odnos osebka do govorjenega: tvojega zmerjanja ne bom več poslušal; nerad, težko poslušam tako govorjenje; zoprno mi je poslušati te neumnosti; zabavljanja nisem mogel več poslušati / nehajte, kdo vas bo poslušal
  7. 7. v medmetni rabi izraža
    1. a) željo, prošnjo: poslušaj, mama, ali mi boš kupila čevlje; poslušajte, pridite jutri, pa se bova dogovorila
    2. b) nejevoljo, nestrpnost: poslušaj, zdaj te imam pa dosti; poslušaj, ali me imaš za norca; tako res ne gre, poslušajte
    3. c) ugovor: poslušajte, to je vendar zlagano; ampak poslušajte, jaz sam ne morem nič urediti
    4. č) začudenje, presenečenje: poslušaj, ali je kaj takega mogoče
      ●       rad bi ti nekaj povedal. Poslušam govori, povej; ekspr. pazi, tukaj stene poslušajo verjetno tukaj kdo prisluškuje; ekspr. vsak dan poslušam pritožbe proti vam se pritožujejo proti vam; knjiž., ekspr. poslušati naravo, nočno tihoto doživljati jo, vživljati se vanjo; pog. še dolgo je potem poslušal, da je tat so mu očitali, so ga zmerjali; pog. vedno poslušamo, kakšna je mladina se govori; ekspr. poslušati z očmi in ušesi zelo pazljivo; ekspr. poslušal ga je s srcem ne samo z ušesi vživel se je v njegovo govorjenje; ekspr. poslušati z odprtimi usti zelo pazljivo; zelo začudeno; ne morem mu pojasniti, ker ne zna poslušati z govorjenjem ne da sogovorniku možnosti, da bi govoril, povedal svoje mnenje; ekspr. on se rad posluša veliko govori in ima to, kar pove, za zelo pametno; lažje bi ga nosil kot poslušal zelo neprijeten, nadležen je; ekspr. tako lepo govori, da bi ga kar naprej poslušal zelo lepo govori
    poslušáje star.: sedela je pri oknu, poslušaje fantovsko petje; napeto poslušaje, je gledal v daljavo
    poslušajóč -a -e: otroci sedijo okoli nje, poslušajoč pravljico; predavati pazljivo poslušajočim udeležencem; sam.: poslušajoči so se ob teh besedah vznemirili
    poslúšan -a -o: publ. zelo poslušana radijska oddaja
SSKJ
postávljanje -a s (á) glagolnik od postavljati:
  1. a) fantje so se veselili postavljanja mlajev / postavljanje ovir na stadionu; postavljanje spomenika na pripravljeni prostor jim je delalo težave / postavljanje mejnikov / postavljanje ločil mu je delalo preglavice / postavljanje kegljev / postavljanje učencev v vrsto je bilo precej zamudno / postavljanje straž, zased
  2. b) pomaga mu pri postavljanju hiše; posebej je usposobljen za postavljanje mostov
  3. c) postavljanje delavcev na vodilna mesta / postavljanje predlogov, vprašanj
  4. č) zaželeno je postavljanje domačih dramskih del / postavljanje izpitnih rokov / njegovo postavljanje z bogastvom ji je bilo zoprno
SSKJ
prenaréjanje -a s (ẹ́) glagolnik od prenarejati: prenarejanje starih oblek / njeno prenarejanje mu je zoprno
SSKJ
prenevédanje -a s (ẹ́) knjiž. sprenevedanje: tako prenevedanje mu je zoprno / govoriti brez prenevedanja
SSKJ
prignúsiti -im dov., prignúšen in prignúsen (ú ȗ) nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor, gnus: prignusiti komu jed; meso se mu je prignusilo
// narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: ta profesor mu je prignusil šolo; delo se mu je prignusilo / dekle so mu hoteli prignusiti
SSKJ
primrzíti -ím dov., primŕzil; primrzèn tudi primržèn (ī í) knjiž. narediti kaj komu zoprno: primrzili so mu dom; življenje se ji je primrzilo
SSKJ
priskútiti -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor: z neprimernimi pripombami so mu priskutili jed; vsak dan so jedli meso, da se mu je že kar priskutilo
// narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: to mi je priskutilo branje časopisa; priskutiti komu službo; prazni pogovori so se ji priskutili; vsem v razredu se je priskutil / tako ravnanje mi ga je priskutilo
SSKJ
pristúditi -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor, gnus: pristuditi otroku jed; mleko se mu je pristudilo / pokvarjena družba se mu je pristudila
// narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: pristudili so mu šolo
SSKJ
sítnost -i ž (í) 
  1. 1. stanje sitnega človeka: njegova sitnost je na otroke slabo vplivala / ekspr. zaradi njegove sitnosti mu je ustregel
    // nav. ekspr. kar je neprijetno, zoprno: delati komu sitnosti; s tem si je nakopal sitnosti; rad bi jim prihranil to sitnost / z njo so same sitnosti
    ●     pog. samo sitnost prodaja, stresa sitnari
  2. 2. slabš. siten človek: ta stara sitnost ni za nobeno delo / kot psovka nehaj že, sitnost sitna
SSKJ
skopárjenje -a s (á) glagolnik od skopariti: zoprno ji je bilo njegovo skoparjenje
SSKJ
sladkánje -a s (ȃ) glagolnik od sladkati: za sladkanje uporabljajo med / njegovo sladkanje ji postaja zoprno
Število zadetkov: 26