Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
álpski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Alpe: lepota alpskega sveta; alpske dežele; alpsko podnebje; alpsko rastlinstvo / alpski vrt alpinetum
♦ alp. alpska dolina dolina med visokimi vrhovi, navadno ledeniškega izvora; antr. alpska rasa; arhit. alpska hiša hiša z zidanim spodnjim in lesenim zgornjim delom ter strmo streho, krito s skodlami; bot. alpski zvonček visokogorska rastlina z modrimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Soldanella; alpska možina; alpska nebina; lit. alpska poskočnica kitica iz štirih verzov v amfibrahih; šport. alpski smučar športnik, ki se ukvarja z alpskim smučanjem; tekmovanje v alpski kombinaciji tekmovanje v smuku in slalomu ali v smuku, slalomu in veleslalomu; alpsko smučanje
SSKJ
cíngeljček -čka [gəl] m (ȋ) nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček: povsod so že pognali cingeljčki
SSKJ
cingljáti -ám nedov. (á ȃ) dajati visoke, zveneče glasove: zvonček cinglja; kraguljčki cingljajo / ekspr. voda cinglja čez kamenje
// povzročati visoke, zveneče glasove: cingljati s tolarji v žepu; pren., ekspr. cingljati z besedami
    cingljajóč -a -e: cingljajoči kraguljčki
SSKJ
čežín -a m (ȋ) star. ministrantski zvonček: ministrant pozvončklja s čežinom
SSKJ
drémalica -e ž (ẹ́) nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček
SSKJ
dremávka -e ž (ȃ) nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček
SSKJ
klénkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. zazvoniti, navadno ob nesreči, smrti: mali zvon je klenknil in vsi so utihnili / v trgovini je klenknil zvonček
  2. 2. dati glas kot pri udarcu po zvonu, kovini: železna vrata so glasno klenknila
SSKJ
kragúljček -čka m (ū) zvonček pri konjski vpregi: pozvanjati s kraguljčki; od daleč se je slišalo zvonjenje kraguljčkov
// temu podoben okrasek: na traku mu je bingljal kraguljček; čepica, čevlji s kraguljčki
SSKJ
kragúljec -jca m (ū) zvonček pri konjski vpregi; kraguljček: cingljanje kraguljcev
SSKJ
krónica2 -e ž (ọ̑) nar. rastlina s črtalastima listoma in navadno enim kimastim cvetom; pomladanski veliki zvonček: zvončki in kronice
SSKJ
ministrántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na ministrante: ministrantska obleka / ministrantski zvonček
SSKJ
molíti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. imeti, ohranjati kaj v položaju, da seže bolj daleč kot sosednje stvari: pes je molil jezik iz gobca; zvonček že moli cvet izpod snega; čez mizo je molila lipa svoje veje / hiša je molila svojo rdečo streho kvišku / moliti dlan za plačilo nastavljati; molila je roke proti meni iztegovala; moliti roko v pozdrav
    ●     star. fige, jezik moliti kazati; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven moli v gostilni; ekspr. vem, kam pes taco moli kaj je skrivni namen govorjenja, ravnanja kake osebe; ekspr. moliti vse štiri od sebe ležati v sproščenem položaju, navadno z iztegnjenimi nogami, rokami; ekspr. moliti komu dokaze pod nos povedati, predložiti mu jih, navadno nekoliko škodoželjno
  2. 2. hoteti dati, izročiti kaj, držeč pred seboj: molila mu je nekakšen dokument; molil ji je kozarec; moli mu telefonsko slušalko
    molèč -éča -e: pes je ležal, moleč jezik iz gobca; moleč noge od sebe, je ležal pod drevesom
SSKJ
nadvráten -tna -o prid. (ā) ki je, se nahaja nad vrati: v nadvratni lok portala so vklesana znamenja; iz nadvratne line se je oglasil zvonček / osnutek za nadvratni relief
♦ um. nadvratno čelo ploskev med preklado in lokom nad portalom; timpanon
SSKJ
noríca -e ž (í) 
  1. 1. ekspr. nespametna, neumna ženska: ne verjemi tej norici / norica sem bila, da sem mu verjela / kot nagovor kaj vendar govoriš, norica
  2. 2. zastar. duševno bolna ženska: norico so spravili v bolnišnico; zasmejala se je kakor norica
  3. 3. mn. nalezljiva bolezen z mehurčki na koži, ki se pojavlja zlasti pri otrocih: imeti norice
  4. 4. nar. rastlina s črtalastima listoma in navadno enim kimastim cvetom; pomladanski veliki zvonček: nabirati norice; šopek noric
SSKJ
odcingljáti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. prenehati cingljati: zvonček je odcingljal; kraguljčki na saneh so odcingljali
  2. 2. cingljajoč se odpeljati: napregel je sani in odcingljal proti gozdu / ekspr. gospe so vstale in odcingljale s svojim nakitom cingljajoč odšle
SSKJ
pocingljáti -ám dov. (á ȃ) povzročiti visoke, zveneče glasove: pocingljal je z zlatniki v žepu / ekspr. stekla je iz sobe in pocingljala pri sosednjih vratih pozvonila
// dati visoke, zveneče glasove: zvonček je pocingljal
SSKJ
pocingljávati -am nedov. (ȃ) v presledkih cingljati: zvonček je pocingljaval / sunkovito je obračala glavo in pocingljavala z velikimi uhani / v torbi so mu pocingljavale steklenice
SSKJ
poléten1 -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na poletje: bil je vroč poletni dan; poletni meseci / poletna nevihta, suša / poletne čebele čebele, ki se izležejo poleti; poletna obleka; poletne (šolske) počitnice
// nav. ekspr. značilen za poletje: prav poletno vreme je še, čeprav smo sredi jeseni
● poletni čas v nekaterih državah uradno za eno uro naprej premaknjen čas od druge polovice maja do druge polovice septembra
♦ agr. poletna rez; astr. poletni sončni obrat čas okoli 21. junija, ko doseže Sonce najsevernejšo lego na nebu; bot. poletni jurček užitna goba s svetlo rjavim klobukom, Boletus reticulatus; poletni veliki zvonček rastlina s črtalastimi listi in belimi cveti v kobulih, Leucojum aestivum; les. poletni les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; meteor. poletni monsun; šol. poletni (izpitni) rok (izpitni) rok ob koncu šolskega leta; vrtn. poletna cipresa cipresi podobna enoletna vrtna rastlina, Kochia scoparia
    polétno prisl.: poletno se obleči
SSKJ
soldátek -tka [u̯d tudi ld; drugi pomen u̯d in ld] m (ȃ) 
  1. 1. star. vojaček: droben, mlad soldatek / igrati se s kositrnimi soldatki
  2. 2. nar. ciklama: prijeten vonj po soldatkih
    // zvonček: kjer je sneg skopnel, so že kimali soldatki
SSKJ
zacingljáti -ám dov. (á ȃ) dati visoke, zveneče glasove: telefon je dvakrat zacingljal; zvonček zacinglja / ekspr. voda je v tankem curku zacingljala v posodo cingljajoč stekla
// povzročiti visoke, zveneče glasove: zacingljati s cekini v žepu; zacingljati z mošnjičkom
Število zadetkov: 24