člôvek-léto -a s (ó-ẹ́)
enota za količino dela, ki ga pri določenem projektu opravi en človek v enem letu, navadno v rednem delovnem procesu: Izdelava takih programov zahteva več človek-let dela E (↑)člôvek + (↑)léto1
Zadetki iskanja
SNB
SNB
agresívec -vca m, člov. (ȋ) pog.
napadalen, nasilen človek; agresivnež: Kot udeleženec v javnem prometu boste zlahka opazili, da je agresivcev vse več E univerbizirano iz agresíven člôvek
napadalen, nasilen človek; agresivnež: Kot udeleženec v javnem prometu boste zlahka opazili, da je agresivcev vse več E univerbizirano iz agresíven člôvek
SNB
bájs -a m, člov. (ȃ) ekspr.
debel človek; bajsi: Prej je bil zmeraj bajs ali še kaj zraven, zdaj je prvič sprejet kot človek z imenom E verjetno iz (↑)bás
debel človek; bajsi: Prej je bil zmeraj bajs ali še kaj zraven, zdaj je prvič sprejet kot človek z imenom E verjetno iz (↑)bás
SNB
depresívec -vca m, člov. (ȋ) pog.
depresiven človek; depresivnež: Nekatere skupine ljudi skupaj drži tudi to, da so življenjski poraženci, obupanci in depresivci E univerbizirano iz depresíven člôvek
depresiven človek; depresivnež: Nekatere skupine ljudi skupaj drži tudi to, da so življenjski poraženci, obupanci in depresivci E univerbizirano iz depresíven člôvek
SNB
fáca -e ž (á) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
1. prednja stran glave; obrazSSKJ: Faca nehote pripoveduje zgodbe o našem značaju
2. člov., navadno s prilastkom oseba ne glede na spol; človekSSKJ: Na fotografijah je polno znanih fac
3. člov. človek kot nosilec za okolico zanimivih, posebnih lastnosti in kake posebne, izvirne, navadno pozitivne značilnosti: prava faca; Manj ko sem se trudil, da bi ugajal, večja faca sem bil v njihovih očeh E ← hrv., srb. fȁca ← agl. face 'obraz' ← stfrc. face < lat. faciēs 'obraz, izgled, oblika'
1. prednja stran glave; obrazSSKJ: Faca nehote pripoveduje zgodbe o našem značaju
2. člov., navadno s prilastkom oseba ne glede na spol; človekSSKJ: Na fotografijah je polno znanih fac
3. člov. človek kot nosilec za okolico zanimivih, posebnih lastnosti in kake posebne, izvirne, navadno pozitivne značilnosti: prava faca; Manj ko sem se trudil, da bi ugajal, večja faca sem bil v njihovih očeh E ← hrv., srb. fȁca ← agl. face 'obraz' ← stfrc. face < lat. faciēs 'obraz, izgled, oblika'
SNB
kontemplatívec -vca m, člov. (ȋ)
kdor poglobljeno razmišlja, razglablja o kaki stvari, zlasti duhovni: Pri vseh pristnih kontemplativcih oziroma mistikih je bistveno, da je človek v razmerju do Boga trpen in ne dejaven E univerbizirano iz kontemplatíven člôvek
kdor poglobljeno razmišlja, razglablja o kaki stvari, zlasti duhovni: Pri vseh pristnih kontemplativcih oziroma mistikih je bistveno, da je človek v razmerju do Boga trpen in ne dejaven E univerbizirano iz kontemplatíven člôvek
SNB
negatívec -vca m, člov. (ȋ) pog.
1. literarna, filmska oseba s slabimi, nesprejemljivimi lastnostmi: filmski negativec; vloga negativca; Od nekdaj sem si želel igrati negativca, ker sem od starejših kolegov slišal, da je to najzabavnejši tip vloge, ki vam dovoli, da se kot igralec povsem sprostite
2. človek s slabimi, nesprejemljivimi lastnostmi: Preprosti ljudje, ki se ne razumejo v skrivnosti podjetništva, imajo te ljudi za negativce, ki gledajo le na svoje koristi in jim ni prav nič mar družba kot celota E univerbizirano iz négativen lík, člôvek
1. literarna, filmska oseba s slabimi, nesprejemljivimi lastnostmi: filmski negativec; vloga negativca; Od nekdaj sem si želel igrati negativca, ker sem od starejših kolegov slišal, da je to najzabavnejši tip vloge, ki vam dovoli, da se kot igralec povsem sprostite
2. človek s slabimi, nesprejemljivimi lastnostmi: Preprosti ljudje, ki se ne razumejo v skrivnosti podjetništva, imajo te ljudi za negativce, ki gledajo le na svoje koristi in jim ni prav nič mar družba kot celota E univerbizirano iz négativen lík, člôvek
SNB
pozitívec -vca m, člov. (ȋ) pog.
človek s pretežno dobrimi, sprejemljivimi lastnostmi in optimističnim pogledom na življenje: Eden od nasvetov za podjetnike in za uspeh v karieri je tudi, da preživljaj čas s pozitivci E univerbizirano iz pózitiven člôvek
človek s pretežno dobrimi, sprejemljivimi lastnostmi in optimističnim pogledom na življenje: Eden od nasvetov za podjetnike in za uspeh v karieri je tudi, da preživljaj čas s pozitivci E univerbizirano iz pózitiven člôvek
SNB
ôčeSSKJ -éta m (ó ẹ́)
- ôče národa -éta -- m, člov. (ó, á; ẹ́) ekspr.
kdor je zaradi svojih zaslug imenovan za voditelja naroda: V očeh ljudi ostaja idealen voditelj: topel in plemenit človek, ki se ne boji priznati poraza, oče naroda, čigar vrednote še danes oblikujejo in povezujejo celotno družbo
SNB
trétjiSSKJ -a -e štev. (ẹ́)
- trétje okó -ega očésa s (ẹ́, ọ̑ ẹ̑) v indijski filozofiji
šesta čakra v sredini čela med obrvmi, ki ima ob aktiviranju sposobnost jasnovidnosti, telepatije, vizualizacije in povezave z duhom: Ljudje z izrazito razvitim tretjim očesom naj bi zmogli videti prihodnost ali brati misli ljudi
- trétje življênjsko obdóbje -ega -ega -a s (ẹ́, ē, ọ̑)
življenjsko obdobje, ki se navadno začne z upokojitvijo posameznika: festival za tretje življenjsko obdobje; univerza za tretje življenjsko obdobje; Človek v tretjem življenjskem obdobju preprosto potrebuje družbeno skrb, saj mu to omogoča zdravo, vitalno življenje ter aktivno udejstvovanje v družbi
SNB
agresívnež -a m, člov. (ȋ)
napadalen, nasilen človek; agresivec: Policisti bodo agresivneža poslali k sodniku za prekrške, zaradi ogrožanja varnosti pa ga čaka tudi kazenska ovadba E ↑agresívni
napadalen, nasilen človek; agresivec: Policisti bodo agresivneža poslali k sodniku za prekrške, zaradi ogrožanja varnosti pa ga čaka tudi kazenska ovadba E ↑agresívni
SNB
andragóg -a m, člov. (ọ̑)
strokovnjak za andragogiko: Prvi slovenski posvet direktorjev izobraževalnih centrov za odrasle in andragogov je priložnost, da javno povemo, kakšni so cilji in strategije za dvig izobrazbene ravni odraslih Slovencev E ← nem. Andragoge iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)(ped)agóg
strokovnjak za andragogiko: Prvi slovenski posvet direktorjev izobraževalnih centrov za odrasle in andragogov je priložnost, da javno povemo, kakšni so cilji in strategije za dvig izobrazbene ravni odraslih Slovencev E ← nem. Andragoge iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)(ped)agóg
SNB
ándropávza -e ž (ȃ-ȃ)
skupek bioloških in psiholoških sprememb, ki se zaradi upadanja testosterona pri nekaterih moških pojavijo navadno po 50. letu in se kažejo zlasti v zmanjšani spolni sli: Andropavza pri moških ne nastopi nenadoma in čez noč E ← nlat. andropausis iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)pávza1
skupek bioloških in psiholoških sprememb, ki se zaradi upadanja testosterona pri nekaterih moških pojavijo navadno po 50. letu in se kažejo zlasti v zmanjšani spolni sli: Andropavza pri moških ne nastopi nenadoma in čez noč E ← nlat. andropausis iz gr. anḗr 'moški, človek' + (↑)pávza1
SNB
anoréktik -a m, člov. (ẹ́)
kdor ima anoreksijo; anoreksik: Človek, ki trpi zaradi bulimije, svojo stisko prikriva veliko dlje kot anorektik E ← nem. Anorektiker k ↑anoreksíja
kdor ima anoreksijo; anoreksik: Človek, ki trpi zaradi bulimije, svojo stisko prikriva veliko dlje kot anorektik E ← nem. Anorektiker k ↑anoreksíja
SNB
ántroponomástika -e ž (ȃ-á) jezikosl.
veda o lastnih imenih ljudi: Z vprašanji antroponomastike se ukvarjajo pomembni domači in tuji jezikoslovci, zgodovinarji in etnologi E ← nem. Anthroponomastik, agl. anthroponomastics iz gr. ánthropos 'človek' + (↑)onomástika
veda o lastnih imenih ljudi: Z vprašanji antroponomastike se ukvarjajo pomembni domači in tuji jezikoslovci, zgodovinarji in etnologi E ← nem. Anthroponomastik, agl. anthroponomastics iz gr. ánthropos 'človek' + (↑)onomástika
SNB
artefáktSSKJ -a m (ȃ)
predmet, navadno kulturnega, zgodovinskega pomena, ki ga je ustvaril človek: umetniški artefakt; Dnevniki in drugi artefakti so mišljeni kot ilustracija in dekoracija razstave, ki spodbudi obiskovalce k razmišljanju E ← nem. Artefakt iz lat. arte factum 'umetno narejeno'
predmet, navadno kulturnega, zgodovinskega pomena, ki ga je ustvaril človek: umetniški artefakt; Dnevniki in drugi artefakti so mišljeni kot ilustracija in dekoracija razstave, ki spodbudi obiskovalce k razmišljanju E ← nem. Artefakt iz lat. arte factum 'umetno narejeno'
SNB
asertíven -vna -o prid. (ȋ)
1. trden, odločen: Nekatere ženske skušajo na asertiven, trden, podjeten način izraziti svoj jaz
2. psih. ki odločno zastopa sebe, svoje interese, ob tem pa spoštuje tudi druge: asertivno vedenje; Asertiven človek se zna vživeti tudi v druge E ← agl. assertive iz assert 'izjaviti, zahtevati' iz lat. asserere v pomenu 'zahtevati, vztrajati'
1. trden, odločen: Nekatere ženske skušajo na asertiven, trden, podjeten način izraziti svoj jaz
2. psih. ki odločno zastopa sebe, svoje interese, ob tem pa spoštuje tudi druge: asertivno vedenje; Asertiven človek se zna vživeti tudi v druge E ← agl. assertive iz assert 'izjaviti, zahtevati' iz lat. asserere v pomenu 'zahtevati, vztrajati'
SNB
bájsi -ja m, člov. (ȃ) ekspr.
debel človek; bajs: Nasprotnika je označil za bajsija in mu svetoval shujševalno dieto E ↑bájs
debel človek; bajs: Nasprotnika je označil za bajsija in mu svetoval shujševalno dieto E ↑bájs
SNB
bíseksuálec -lca m, člov. (ȋ-ȃ)
kdor čuti spolno nagnjenje do oseb moškega in ženskega spola: Mnogi biseksualci pravijo: »Radi imamo človeka, ne njegov spol.« E univerbizirano iz bíseksuálen člôvek, môški
kdor čuti spolno nagnjenje do oseb moškega in ženskega spola: Mnogi biseksualci pravijo: »Radi imamo človeka, ne njegov spol.« E univerbizirano iz bíseksuálen člôvek, môški
SNB
bíznismen -a m, člov. (ȋ) pog.
poslovni človek; poslovnežSSKJ: Tisti, ki so kdaj z njim poslovno sodelovali, vedo povedati, da se za masko ljudskega človeka skriva brezobziren biznismen E ← agl. businessman iz (↑)business + man 'mož'
poslovni človek; poslovnežSSKJ: Tisti, ki so kdaj z njim poslovno sodelovali, vedo povedati, da se za masko ljudskega človeka skriva brezobziren biznismen E ← agl. businessman iz (↑)business + man 'mož'
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 82
Dostopnost