Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
nóčž nôči -- nôči -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ)
1. ~ in dan; ~ se dela noči se; ~ na ponedeljek; Čez ~ je zapadel sneg; poud. pod ~ se vrniti |ko se že noči|; pogovarjati se pozno v ~; Lahko ~ |pozdrav|; pesn. črna ~ temna; poud. ~ v njegovi duši |žalost, obup|; omilj. prijateljice ~i |vlačuge, prostitutke|
2. To ~ so zbežali nocoj; Za ~ si pripraviti čaj za ponoči; poud. ~ in dan dela |kar naprej, neprenehoma|; prakt.sp. imeti koga čez ~ prenočiti ga; poud. čez ~ zasloveti |na hitro, nepričakovano|; ver.: velika ~; sveta ~
Pravopis
Tísoč in êna nóč ~ ~ -e -í ž, stvar. i. (ȋ é ọ̑ ȋ é ȋ) |perzijska zbirka pravljic|
Pravopis
bél3 -a -o tudi bél -a -ó [-u̯]; bolj ~, tudi -êjši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ́ ọ̑; ȇ) ~ cvet; Sneg je ~; snežno ~; ~ kot mleko
béli -a -o (ẹ́) ~ kruh; poud. Knjiga je zagledala ~ dan |je izšla|; poud. plesati do ~ega dne |vso noč, do jutra|; publ. ~a celina Antarktika; ~a tehnika |električni gospodinjski aparati|; ~a garda; poud. biti ~a vrana |redkost, izjema|; ~o vino; publ. trgovina z ~im blagom z dekleti
béli -ega m, člov. (ẹ́) ~ in črni; enakopravnost z ~imi z belci
béla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ne reči ne ~e ne črne |molčati|
bélo -ega s, pojm. (ẹ́) v ~ oblečena; poud. dokazati črno na ~em |pisno; neizpodbitno|; poud. pogledati z ~im |jezno|; snov., prakt.sp. liter ~ega belega vina
bélost -i tudi belóst -i ž, pojm. (ẹ́; ọ̑)
Pravopis
čez [poudarjeno čèz] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta čéz.. (ẹ̑)
1. smerni prostorski ali prostorski poti skočiti ~ ograjo; steči ~ cesto; Sklonil se je čezenj [zə]; iti z roko ~ oči; obleči brezrokavnik ~ bluzo; skočiti °~ okno skozi; Koliko meri ~ ramena; tanka ~ pas; most ~ reko; potovati v Zagreb °~ Zidani Most skozi; poud. teči ~ drn in strn |ne po poti|
2. časovni biti zdoma ~ dan, ~ zimo; vrniti se ~ deset minut; ~ sedem let vse prav pride
3. vezljivostni zabavljati ~ hrano; reči komu kaj ~ čast; vpiti drug ~ drugega; poud. Napravili so križ čézme, zastar. čez mé |obupali so nad menoj|; star. Usmilite se ~ siroto sirote
4. povedkovniški, poud.: zrasti komu ~ glavo |nehati biti ubogljiv, obvladljiv|; dati otroka ~ koleno |natepsti|; neknj. pog. biti ~ les |čudaški, neumen|; prakt.sp. imeti koga ~ noč prenočiti; gled. žarg. Drama je šla ~ oder je bila uprizorjena
5. lastnostni biti visok ~ dva metra; plačati ~ tisoč tolarjev; delati ~ uro; izprašati dijakinjo ~ vso snov; ~ noč zasloveti |nenadoma, hitro|
Pravopis
dán1 dnéva m, ed. tudi dán dné -évu -- -évu -ém; -éva dní -éma -éva -éh -éma; -évi dní -ém dní -éh -évi (ȃ ẹ̑)
1. tretji ~ v letu; ~ in noč; sončen ~; čez dva dni; Dober ~ |pozdrav|; brezskrbni ~evi; ~evi mladosti
2. rojstni ~; uradni ~evi; Prešernov ~; ~ državnosti; urad. dopis z dne 10. maja; Ljubljana, dne 26. 5.
3. Za dne je prišel; K ~u zvoni; spati čez ~; Večkrat na ~ ga vidi; Z dnem je pritisnil mraz |proti jutru|; Ves ~ se potepa; ~ na ~, ~ za dnem, iz ~eva v ~, noč in ~ misli na to |kar naprej, neprenehoma|
4. poud.: Svoj živ(i) ~ tega še nisem videl |še nikoli|; Do konca svojih dni ti bom hvaležen |do smrti|; Na ~ z besedo |povej, kaj misliš|; govoriti tja v en ~ |brez premisleka|; Pri belem ~evu se je zgodilo |podnevi; ne skrivaj, javno|
Pravopis
nóčka -e ž (ọ̑) manjš.; otr. Kmalu bo ~ |noč|
Pravopis
vêlik -íka -o; véčji -a -e (é ȋ í; ẹ̑) ~ človek; ~a ljubezen; za dlan ~a površina; poud. ~a starost |visoka|; biti srednje ~; poud. ~ kot gora |zelo|; večji kot brat, od brata; ta véliki umetnik; France Prešeren, véliki slovenski pesnik
véliki -a -o, v zvezi velika noč velíka, knj. pog. velíki -a -o (ẹ̑; í; ȋ) ~ urni kazalec; star. ~ srpan avgust; jezikosl. ~ stavek; star. ~ traven maj; jezikosl. ~a poved; ~a začetnica; pokr. ~a maša veliki šmaren; ver. ~a sobota |velikonočna sobota|
véčji -a -e (ẹ̑) povzročiti ~o škodo
nàjvéčji -a -e tudi nájvéčji -a -e (ȁẹ̑; ȃẹ̑) mat. ~ skupni delitelj
véliki -ega, knj. pog. velíki -ega m, člov. (ẹ̑; í; ȋ) premoč ~ih nad malimi
vélika -e, knj. pog. velíka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑; í; ȋ) moda za ~e; nečlov., prakt.sp. napisati z ~o z veliko začetnico
véliko -ega, knj. pog. velíko -ega s, pojm. (ẹ̑; í; ȋ) storiti kaj ~ega
na véliko mer. prisl. zv., knj. pog. na velíko (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ trgovati z žitom
po vélikem mer. prisl. zv., knj. pog. po velíkem (ẹ̑; í/ȋ) ~ ~ pospraviti
po véčjem mer. prisl. zv. (ẹ̑) star. ~ ~ vse sam narediti večinoma
velikóst -i ž, pojm. (ọ̑) razvrstiti učence po ~i
Pravopis
bedéti -ím [bə] nedov. -ì -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; bedênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) ~ vso noč pri bolniku; neobč. bedeti nad kom/čim ~ ~ otroki paziti na otroke; skrbeti za otroke
Pravopis
blêsti blêdem nedov. -i -íte, -óč; blêdel -dla tudi blédel blêdla, star. blèl blêla, bledèn -êna; bledênje; (blèst/blêst) (é) Bolnik ~e; blesti kaj ~ nerazumljive reči; blesti o kom/čem ~ ~ bojih
blêsti se blêde se (é) komu Vso noč se mu je bledlo; poud. Ali se ti ~e |Nerazsodno ravnaš, govoriš|; blesti se komu o kom/čem Bledlo se mu je o smrti
Pravopis
blodíti in blóditi -im nedov. blódi -te in -íte in blôdi -te in -íte, -èč -éča; blódil -íla in blôdil -íla, blódit in blôdit, blójen -a in blóden -a; blójenje in blódenje; (blódit in blôdit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) ~ po gozdu; neobč. bloditi koga/kaj Dekle ga ~i bega; ~ nerazumljive stvari blesti
blodíti se in blóditi se -i se (í/ȋ/ọ́ ọ́) neobč. blesti se: komu Vso noč se mu je blodilo
Pravopis
brezmésečen -čna -o (ẹ̑) ~a noč
brezmésečnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Pravopis
brezsèn -snà m, pojm. (ə̏ ȁ) neobč. preždeti noč v ~u brez spanja
Pravopis
brezzvézden -dna -o (ẹ̑) ~a noč
brezzvézdnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Pravopis
brezzvézdnat -a -o (ẹ̑) brezzvezden: ~a noč
Pravopis
čudapôln -a -o [u̯n] (ȏ ó ó) zastar. zelo lep, čudovit: ~a poletna noč
Pravopis
čúti2 čújem nedov. čúj -te, -èč -éča in -óč; čúl/čùl čúla, čút, čút -a; čútje; (čút/čùt) (ú ȗ) pešaj. bedeti: ~ pri bolniku vso noč; čuti nad kom/čim ~ ~ otrokovim zdravjem paziti na, skrbeti za otrokovo zdravje
Pravopis
dvígati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dvíganje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ hlod na voz; ~ otroka v zrak; ~ plačo v banki; ~ proizvodnjo, cene; ~ uteži; ~ preplah povzročati; ~ raven izobrazbe zviševati; ~ zastavo nad množico držati; knj. pog. ~ koga sredi noči buditi, klicati; poud.: Umetnost jih ~a |boljša, plemeniti|; ~ prah (v javnosti) |povzročati razburjenje, govorice|; dvigati koga proti komu/čemu ~ ljudstvo proti izkoriščevalcem
dvígati se -am se (í ȋ; ȋ) Letalo, raketa se ~a; Voda v čolnu se ~a; Okrog gradu se ~a zidovje; Cesta se neopazno ~a vzpenja; Temperatura se ~a narašča; neobč. Noč se ~a noči se
Pravopis
glúh -a -o tudi glúh -a -ó; glúšji (ȗ ú ȗ; ȗ ú ọ̑; ȗ) ~ človek; poud.: ~ telefon |ki ne dela|; ~ udarec |top|; ~a noč |tiha, mirna|; redk. ~o klasje prazno, jalovo; biti ~ na levo uho; poud. gluh za koga/kaj ~ ~ nasvete |ne poslušati jih|; ~ ~ bolečino |neobčutljiv, brezčuten|
glúhi -a -o (ú) ~ naboj
glúhi -ega m, člov. (ú) zavod za ~e
glúhost -i tudi gluhóst -i ž, pojm. (ú; ọ̑)
Pravopis
godováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; godovánje; (-àt) (á ȗ) Ne vem, kdaj ~uje; ~ pozno v noč
Pravopis
grdôba -e ž, pojm. (ó) star.: grdost, grdota; malovrednost, pokvarjenost; člov., slabš. Ta ~ se je celo noč potepal(a) |malovreden človek|
Število zadetkov: 114