Zadetki iskanja
1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Jezus Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja mati Jezusa Kristusa; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega
// namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža
a) začudenje, presenečenje: križ božji, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja
c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo
č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake
● božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja
♦ bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja
bìč bôžji, bíti med krilátci [bôžjimi], bôžja mást, bôžja sódba, bôžji mlíni, bôžji mlíni méljejo počási, a gotôvo, bôžji pŕst, délati za bôžji lón, kríž bôžji, pijàn kàkor [bôžja] mávra, píti kàkor [bôžja] mávra, potrpežljív kàkor bôžja mást, pŕst bôžji, stopíti pred bôžjo sódbo, za bôžje plačílo, za bôžji lón, za bôžjo vóljo prosíti kóga, za pét rán [bôžjih], zvonôvi gredó na bôžjo pót
bòj z mlíni na véter, bojeváti se z mlíni na véter, boríti se z mlíni na véter, bôžji mlíni, bôžji mlíni méljejo počási, govoríti kàkor mlín, jêzik têče kómu kàkor mlín, napeljáti vôdo na svój mlín, obrníti vôdo na svój mlín, speljáti vôdo na svój mlín, vôda na mlín kóga
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta
1. odločitev sodišča o obravnavani sporni, kazenski zadevi na koncu sodnega postopka: objaviti, razglasiti sodbo; pritožiti se zoper sodbo; s sodbo razveljaviti
// besedilo s to odločitvijo: natipkati, podpisati sodbo / izročiti sodbo
2. star. sojenje, sodni proces: sodba še teče; voditi sodbo
3. rezultat umske dejavnosti, ki temelji na dojemanju, upoštevanju določenih dejstev in izraža odnos do česa: njegova sodba o dogodku, filmu je krivična, ostra, ugodna, utemeljena; sodba o kakovosti, resničnosti česa; sodba, da on marsikaj ve, se je izkazala za napačno / ne želim dajati političnih sodb o tem / izreči, napisati svojo sodbo o čem, kom / imeti o stvari svojo sodbo svoje mnenje, mišljenje
// kar posreduje, izraža tak rezultat umske dejavnosti: brati, slišati različne sodbe o kom
// miselno dejanje, na podlagi katerega tak rezultat nastane: varuj se prehitre sodbe; izpostavlja se sodbi ljudi, ki mislijo slabo o človeku; biti hiter, mil v sodbi / po moji sodbi je roman odličen
4. filoz. vsaka misel, ki je lahko ali resnična ali neresnična: ta stavek je jezikovna oblika sodbe; pojmi in sodbe
// stavek, ki to misel izraža: ta sodba je neresnična, toda slovnično pravilna
● ekspr. malemu narodu je bila pisana sodba in glasila se je na smrt odločeno mu je bilo, da bo uničen, da bo izumrl; knjiž. ne lastim si sodbe o tem vprašanju zdi se mi, da ne morem, nimam pravice presojati to vprašanje; ekspr. s tem dejanjem si je sam izrekel, podpisal sodbo je sam odločil, povzročil, da ga bo doletelo kaj slabega, neprijetnega; ekspr. narod si bo pisal sodbo sam narod bo sam odločal o sebi, svoji usodi; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. poklicati koga pred sodbo pred sodišče; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; ekspr. prepričan sem, da bo sodba zgodovine pravičnejša da se bo v prihodnosti pravičneje sodilo o določeni osebi, dejstvu
♦ filoz. kategorična, konjunktivna, pogojna sodba; pravn. izdati, izpodbijati, izreči sodbo; sodba se je izvršila takoj odločitev sodišča, zlasti kazen; obsodilna, oprostilna sodba; sodba je postala pravnomočna; sodba temeljnega, vrhovnega sodišča; rel. posebna sodba spoznanje in priznanje vrednosti in posledic lastnega življenja takoj po smrti; poslednja ali vesoljna sodba Kristusova sodba ob koncu sveta; zgod. črepinjska sodba glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika; ostrakizem
1. stol: Sedila Sztolecz KMS 1780, A8; Szék; sztolecz KOJ 1833, 173; Blá'zen je on mô'z, ki na sztôlczi spotlivczov neszedi TA 1848, 3; vu ednom narocsásztom sztoleci szedo AIP 1876, br. 2, 1; Nájpotrebnejše zklôžje so .. ino stolci BJ 1886, 7; Doli je potégno te zmo'zne zſztouczov KŠ 1771, 165; Te zmo'zne nemilosztivne je 'znyih sztouczov potégno BKM 1789, 16; i ſztoucze goloub odávczov KŠ 1771, 68; tvoj králeſzki ſztolecz KŠ 1771, 672; Szolecz modrouszti KM 1783, 86; tak i od Ágnecza Kriſztusa ſztoucza vö ſzhája KŠ 1754, 123; Ki Iezusa ſzina tvojega Scséjo vrcſi ſztoucza ſzvojga BKM 1789, 327; Priſztáplajmo kmiloſcse ſztouczi KŠ 1771, 678; bog je Jesussa rendeluval na miloſcso ſztolecz SM 1747, 17; ino steri na ſztolczi ſzedi, bode ſnyimi prebival SM 1747, 31; Záto ſzo pred ſztolczem Bosjim SM 1747, 31; i vi bodete ſzedeli na dvanájſzet ſztouczi ſzodécsi KŠ 1771, 63; i ſzidite na králeſzki ſztouczaj ſzoudivſi KŠ 1771, 246
2. s prilastkom božja sodba ob smrti: gda ſze pred tvoj pitani ſztolecz poſztávimo KŠ 1771, 836; i pelali ſzo ga pred ſzoudnyi ſztolecz KŠ 1771, 398; Oh keliko ji je pred tvoj ſzodczki ſztolecz vneſſeni KM 1783, 5; On je szvoj sztolecz k szôdbi pripravo TA 1848, 7; Da ſzodecz vu ſztouczi bode BKM 1789, 437; pred tvojim ſzodczkim ſztouczom vadlüjem KŠ 1754, 230; da ſze pred tvojim pitanim ſztouczom ne ſzkvarim KŠ 1754, 228; da ſze pred tvojim pitanim ſztouczom ne ſzkvarim KM 1783, 38
3. klop: ti ovi drügi v-trétyem ſztouczi ſzedijo KM 1790, 84; Csi v-sztouci klécsas KOJ 1845, 23