Zadetki iskanja
Pleteršnik
Pleteršnik
bráda,* f. 1) der Kinnbart; mlečna b., der Milchbart, Cig.; = mišja b.: Imeli še niso mišje brade, Pa vendar možakom so že zabavljali, Levst. (Zb. sp.); — med brado, in den Bart hinein; na brado dati, prodati, auf Credit, auf Ehrenwort geben, verkaufen, C., Z.; na brado vino točiti, Str.; na mojo brado, auf meine Rechnung, C.; za brado viseti, Schulden (bes. Zechschulden) haben, LjZv.; — preg. iz brade ne more pameti spoznati, C.; — kozja b., der Bocksbart; — 2) das Kinn, gola brada, das bartlose Kinn; — 3) bradi podobne reči: das Bartläppchen der Hühner, Cig.; — der Schlüsselbart, Cig.; — das Flugbrett des Bienenstockes, C.; — der hintere, breitere Theil der Sense, Cig.; — der untere Theil des Tabakpfeifenkopfes, C.; — das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — žrjavi lete v brado (in Keilform), Z.; — 4) rastline: božja b., das Zittergras (briza media), Z., Medv. (Rok.); — travniška kozja b., der Wiesenbocksbart (tragopogon pratense), velika kozja b., der große Bocksbart (tr. major), Tuš. (R.).
Pleteršnik
Prekmurski
bráda -é ž
1. brada, spodnji del obraza: Bráda KMS 1789, A7; za sztolom brado podpirati sze nedosztája KOJ 1845, 29
2. dlakava rast na obrazu: Dête scso za brado cukalo AI 1875, kaz. br. 7; po tühoj brádi KM 1790, 20; gouſzto dugo bradou je meo KŠ 1771, 432; ſzi je veliko bradou napravo KM 1890, 20
1. brada, spodnji del obraza: Bráda KMS 1789, A7; za sztolom brado podpirati sze nedosztája KOJ 1845, 29
2. dlakava rast na obrazu: Dête scso za brado cukalo AI 1875, kaz. br. 7; po tühoj brádi KM 1790, 20; gouſzto dugo bradou je meo KŠ 1771, 432; ſzi je veliko bradou napravo KM 1890, 20
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
brada samostalnik ženskega spola
Vorenc
brada ž, F13, aerobarbus, kufraſte brade, ardezhobrad; aruncus, kosja brada; athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod brado ſtavi, kadar pyejo; barba, brada; barba impena, ne pozheſſana brada; lanugo, -nis, pavoliza, perne dláke na bradi; mentum, -ti, zhelúſt, brada, podbradik; multibardus, s'ſylnu veliko, ino goſto bradó; promiſsa barba, dolga brada; propena ad pectora barba, ena po dovgim ṡkamplana brada, katera do perſih doſeṡhe; pubescere, ṡazheti dlake raſti na bradi; verticeps, katerimu ṡazhne brada raſti; vir imberbis, móṡh pres bradè
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: brada ž, spiraea koſja brada Scopoli [ÿ52: Spiraea. Carniol. Koſia brada; pod Nom. Carn. ni tega imena]
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: brada ž, spiraea koſja brada Scopoli [ÿ52: Spiraea. Carniol. Koſia brada; pod Nom. Carn. ni tega imena]
Svetokriški
brada -e ž brada: prezej na gaugah mu je bila ſazhela brada im. ed. raſti, inu vuss ſivu je bil ratal ǀ mlad pres braude rod. ed. ǀ eny ſo niega ſa lasje popadli drugi ſa brado tož. ed. ſó ga zukali ǀ ſvoje Sveta uſta inu brado tož. ed. vſo krivova imá
Celotno geslo
Megiser
brada -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
Besedje16
Celotno geslo
eSSKJ16
brada -e samostalnik ženskega spola
1. dlakava rast na obrazu; SODOBNA USTREZNICA: brada
2. spodnji del obraza; SODOBNA USTREZNICA: brada
3. kar je podobno bradi
FREKVENCA: 36 pojavitev v 7 delih
TERMINOLOGIJA: kozja brada
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
eSSKJ16
bradavica -e samostalnik ženskega spola
majhen izrastek na koži iz veziva in povrhnjice; SODOBNA USTREZNICA: bradavica
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Pleteršnik
brádəlj, -dlja, m. 1) das Kinn, V.-Cig., C.; — 2) das Bartläppchen der Hühner, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 3) der Zapfen am Halse der Schweine, C.; — 4) der Bart der Zimmermannsaxt: bradelj je bradljina brada, Mik.; žatlaka ima toporišče, uho, prednji in zadnji bradelj, Vod. (Rok.); — 5) der Schlüsselbart, C.
Pleteršnik
Vorenc
čeljust ž, F5, bucca, -ae, zheluſti, ta uſta; mandibula, -ae, zhelúſt, zheluſti; maxilla, -ae, zhelúſt, lize; mentum, -ti, zhelúſt, brada, podbradik
Pleteršnik
Pleteršnik
dò,* I. praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.-M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.-Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.-Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).
Vorenc
dolg prid., F102, bicubitalis, dvá komulza dolgu; bipedalis, dvá zhevla ſhiroku, ali dolgu; caesariatus, s'dolgimi laſmy; diutius, daile, pred dolgim zhaſſom; jubatus, -a, -um, grivaſt, kateri dolge laſſe ima; longaevus, -a, -um, ſtar, dolgu ṡhiu, dolgiga ṡhivenîa ali zhaſſa; longurius, -rÿ, ṡhtangaſt, prezei dolg; longus, -a, -um, dolg; loquaciter, s'dolgim, inu nenuznim govorjenîam; nasus aquilenus, dolg núṡ; pedalis, -le, en zhreivel ſhirók ali dolg; praelongus, -a, -um, ſylnu dolg, predolg, cilú dolg; praetexta, -ae, ena ſorta dolṡiga gvanta per teh nekadanyh Rimlanih; prolixus, -a, -um, dólg inu ſhirók; promiſsa barba, dolga brada; sexennium, -nÿ, ſheſt leit dolgu; tempus diuturnum, dolg zhas; toga, ſuknîa, dolga, inu do tál; trieteris, -dis, try leita dolg zhas
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: dolg prid., F3, bugula dolge konople Scopoli [448: Bugula. Carniol. Touge Conoble; v seznamu Nom. Carn. tega imena ni]; erysimum, dolge ſhenof Scopoli [519: Erysimum. Carniol. Touge Scheneff; enako v seznamu Nom. Carn. Touge Scheneff]; melilotus, -ti, dolga detela Scopoli
- daljši , F4, longior, dalſhi; longiusculus, -a, -um, nekoliku dalſhi; longulus, -a, -um, malu dalſhi; procudere, pokovati, s'kovanîam tenku ali dalſhe ſturiti
- najdaljši , solstitium, -tÿ, ſonza vrazhanîe, tú je tá narkraiſhi, ali tá nardalſhi dán v'leiti
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: dolg prid., F3, bugula dolge konople Scopoli [448: Bugula. Carniol. Touge Conoble; v seznamu Nom. Carn. tega imena ni]; erysimum, dolge ſhenof Scopoli [519: Erysimum. Carniol. Touge Scheneff; enako v seznamu Nom. Carn. Touge Scheneff]; melilotus, -ti, dolga detela Scopoli
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 57
Dostopnost