Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
jésti jém nedov., 2. in 3. os. dv. jésta; 2. os. mn. jéste, 3. os. mn. jedó tudi jêjo, jèj/jêj jêjte, jedóč; jédel -dla, pokr. jèl jéla, jést; jédenje; (jést/jèst) (ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ jabolko; Govedo ~e rastlinsko hrano; poud.: Prah ga ~e |povzroča neprijeten, pekoč občutek|; Samota ga ~e |muči, vznemirja|; nevtr. Uši so začele ~ vrtnico; redk. Rja ~e železo razjeda; Konji danes še niso jedli |niso dobili jesti|; Dal mu je ~ |hrane, jedi|; poud. Niso imeli kaj ~ |Bili so brez hrane, živeža|; neknj. pog. Kaj bo danes za ~ Kaj bomo danes jedli; knj. pog. Imate kaj za ~ hrane, jedi
Pravopis
natepávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; natepávanje (ȃ) poud. koga/kaj ~ kislo zelje in fižol |jesti|
natepávati se -am se (ȃ) poud. z/s čim ~ ~ s kruhom |naglo, pohlepno jesti|
Pravopis
za1 [poudarjeno zá] predl.
I. z or., nasprotnostni par je pred
1. mestovni prostorski vas ~ gozdom; trgovina ~ cerkvijo; sedeti ~ mizo; zadaj ~ omaro; poud. Kdo se skriva ~ tem? |Kdo je povzročil to?|
2. časovni v noči ~ torkom; nositi čevlje ~ sestro
3. vezljivostni povpraševati ~ ubežnikom; žalovati ~ sinom; pogledati ~ otrokom; gnati se ~ zaslužkom
4. načinovni leto ~ letom
5. vzročnostni umreti ~ rakom; zboleti ~ gripo
6. povedkovniški zdeti se ~ malo zamalo
7. kaj ~ en človek kakšen, kateri
II. s tož., nasprotnostni par je izza
1. smerni prostorski umik ~ gozd; sesti ~ kateder; kapljati ~ vrat
2. ciljni prostorski vlak ~ v Maribor, °vlak za Maribor; avtobus ~ na Bled, ladja ~ v Benetke
3. vezljivostni stresti soseda ~ ramo; zavzeti se ~ šolarje; zamenjati travnik ~ gozd; biti ~ pričo; izvoliti ~ predsednika; imeti ~ skopuha; vzeti ~ moža
4. vzročnostni jokati ~ vsako malenkost; knjiga ~ mlade; krompir ~ seme; boj ~ obstanek; knj. pog. imeti kaj ~ jesti kaj jesti
5. načinovni len ~ delo; premraz ~ november; delo ~ tri dni
Pravopis
básati bášem tudi básati -am nedov. -i -ite tudi -aj -ajte tudi -ájte, bašóč tudi -ajóč, basáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; básanje (á ȃ; á ȃ) knj. pog. kaj v kaj ~ orehe v žep tlačiti; ~ puško nabijati; knj. pog. basati kaj z/s čim ~ nahrbtnik z jabolki polniti; brezos., knj. pog. basati koga Na koncu meseca jih zmeraj ~e so v stiski za čas, denar
básati se bášem se tudi básati se -am se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. ~ ~ v avtobus, na vlak tlačiti se, riniti se; knj. pog. basati se z/s čim ~ ~ s potico |naglo, pohlepno jesti potico|
Pravopis
dívji -a -e; bolj ~ (í) ~ lovec; zelo ~; poud.: ~ dir |zelo hiter|; Otroci so preveč ~ |neugnani, razposajeni|; ~e barve |čudne, nenavadne|; ~a jeza |zelo huda|; divji na koga/kaj biti ves ~ ~ sina |zelo jezen|; biti ves ~ ~ meso |zelo rad ga jesti|
dívje -ega s, pojm. (í) imeti kaj ~ega v svoji naravi
dívjost -i ž, pojm. (í)
Pravopis
drobíti -ím nedov. drôbi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, drobljèn -êna; drobljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í)
1. kaj ~ kamenje; ~ kruh v kavo; poud. ~ kos kruha v ustih |počasi jesti|; neobč. ~ sovražnikovo obrambo slabiti; publ. ~ posestvo deliti, cepiti; poud. ~ zgodbice |lahkotno pripovedovati|; poud. drobiti z/s čim po čem ~ s prsti po mizi |lahno udarjati|
2. Ščinkavci veselo ~ijo |pojejo|; poud. ~ proti domu |hoditi s kratkimi hitrimi koraki|

drobíti se -ím se (í/ȋ í) Kruh se že ~i
Pravopis
gôltati -am [u̯t] nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; gôltanje (ó) poud. kaj ~ kosilo |hlastno jesti|; ~ cele kose mesa |požirati|; ~ solze |zadrževati, premagovati|
Pravopis
gostíti2 -ím nedov. gôsti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, goščèn -êna; goščênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga z/s čim ~ prijatelje z vinom; poud. Še en liter, danes ~im jaz |poravnam račun, plačam|
gostíti se -ím se (í/ȋ í) poud. |dobro jesti, piti|: z/s čim ~ ~ z divjačino
Pravopis
gustírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; gustíranje (ȋ) neknj. pog. z užitkom jesti, piti: kaj ~ dobro vino
gustírati se -am se (ȋ) neknj. pog. naslajati se, uživati: ob čem ~ ~ ~ dobrotah na mizi
Pravopis
hámati -am nedov. -ajóč, -áje; hámanje (ȃ) otr. |jesti, gristi|
Pravopis
hrústati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; hrústanje (ú) kaj ~ lešnike; poud. ~ pečeno piško |jesti|; Sneg ~a pod nogami; Žemlja ~a
Pravopis
jédec -dca m z -em živ. (ẹ̑) ~ mesa, planktona; člov., poud.: Pri hiši je dosti ~ev, a malo delavcev |ljudi, ki jih je treba preživljati|; biti slab, velik ~ |malo, veliko jesti|
jédka -e ž, člov. (ẹ̑)
jédčev -a -o (ẹ̑)
Pravopis
júžinati -am nedov. júžinanje (ú) pokr. jesti kosilo, kositi
Pravopis
klepáti klépljem nedov. klêplji -íte, -óč, klepáje; klêpal -ála, klêpat, -án, -ána; klepánje; (klêpat) (á ẹ́) kaj ~ koso; poud. vsak dan ~ fižol |jesti|; slabš. ~ verze |sestavljati, pisati|; poud. klepati po čem ~ ~ nakovalu |tolči, udarjati|; slabš.: ~ ~ klavirju |slabo, nevešče igrati|; ~ ~ pisalnem stroju |slabo, nevešče tipkati|
Pravopis
krepčáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; krepčánje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj Spanec jih ~a; poud. ~ voljo |krepiti|
krepčáti se -ám se (á ȃ) poud. |jesti in piti|: ~ ~ v gostilni; krepčati se z/s čim ~ ~ z vinom |piti vino|
Pravopis
láčen -čna -o; bolj ~ (á ȃ á) ~ begunec; poud. imeti doma pet ~ih ust |otrok|; lačen česa ~ kruha; poud. biti ~ ljubezni |zelo si je želeti|
láčni -ega m, člov. (á) nasititi ~ega
láčna -e ž, rod. mn. -ih pojm. (á) neknj. pog., poud. imeti ta ~o |veliko jesti, a biti suh|
láčnost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
ljubíti in ljúbiti -im nedov. ljúbi -te in -íte, -èč -éča; ljúbil -íla, ljúbljen -a; ljúbljenje; (ljúbit) (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) koga/kaj ~ dekle, moža, otroka; ~ glasbo; poud. ~ dobro hrano |rad jesti|
ljubíti se in ljúbiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ȗ ȗ) Že dolgo se ~ita; s smiselnim osebkom ljubiti se komu Danes se mi nič ne ~i; Ne ~i ~ mu delati; pokr. ljubiti se komu česa Če se ti ~i vina, si ga natoči |če si želiš|
Pravopis
mastíti -ím nedov. másti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, maščèn -êna; maščênje, redk. mastênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj Lojnice ~ijo kožno površino; teh. ~ ležaje
mastíti se -ím se (í/ȋ í) poud. z/s čim ~ ~ s pečenko |jesti pečenko|
Pravopis
mašíti -ím nedov. máši -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; mašênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ luknje; poud. ~ nalogo celo popoldne |delati, sestavljati|; poud. mašiti kaj v kaj ~ dračje v peč |s silo tlačiti|
mašíti se -ím se (í/ȋ í) poud. ~ ~ skozi ozka vrata |tlačiti se, riniti se|; poud. mašiti se z/s čim ~ ~ s pečenko |naglo, pohlepno jesti pečenko|
Pravopis
mláskati -am in mláskati tudi mlaskáti -am in mlaskáti -ám nedov. -aj -ajte in mláskaj -te tudi -ájte in -àj -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in mláskal -ála in -àl -ála; mláskanje in mlaskánje; (-at in -àt) (á; á ȃ; á/á á; á ȃ) ~ pri jedi; poud. mlaskati kaj ~ zadnji grižljaj |mlaskajoče jesti|; mlaskati z/s čim ~ z jezikom
Število zadetkov: 211