Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
generírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; generíranje (ȋ) kaj neobč. Turizem ~a nova delovna mesta poraja, ustvarja; rač. ~ podatke; jezikosl. ~ povedi tvoriti
generírati se -am se (ȋ) neobč. globina, v kateri se ~ajo potresi nastajajo
generírati se -am se (ȋ) neobč. globina, v kateri se ~ajo potresi nastajajo
Pravopis
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
Pravopis
kákšen -šna -o vpraš. kak. zaim. (á)
1. ~ klobuk želite; ~o vreme bo jutri; ~ pa si; ~a si pa šla na ples; Ne vemo še, ~ je po značaju
2. kateri: ~o barvo želite; ~o ime ste izbrali za deklico
3. poud. ~a neki lepota je to |nikakršna|
4. poud.: ~a škoda zanj |velika|; ~o obleko ima |lepo, grdo|
kákšna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~o so mi zagodli |neprijetno reč|
1. ~ klobuk želite; ~o vreme bo jutri; ~ pa si; ~a si pa šla na ples; Ne vemo še, ~ je po značaju
2. kateri: ~o barvo želite; ~o ime ste izbrali za deklico
3. poud. ~a neki lepota je to |nikakršna|
4. poud.: ~a škoda zanj |velika|; ~o obleko ima |lepo, grdo|
kákšna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~o so mi zagodli |neprijetno reč|
Pravopis
katéri1 -a -o vpraš. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑) ~ dan je danes; ~o mesto je to; ~a je bila Anka; ~ega leta se je rodil Shakespeare
katéri -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑) ~ hoče na vrh po tej strmi poti
katéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑) ~ se bo poročila prva
katéri -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑) ~ hoče na vrh po tej strmi poti
katéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑) ~ se bo poročila prva
Pravopis
katéri2 -a -o ozir. vrst. zaim. (ẹ̑)
1. kateri koli: ~o uslužbenko je prosil za pojasnilo, vsaka ga je poslala k drugemu okencu; ~a vrata je skušal odpreti, vsaka so bila zaklenjena
2. pred neponovljeno odnosnico roman, o ~em govorimo; gospodinje, pri ~ih je stanoval; delovno mesto, o ~em je sanjal dvajset let
katéri -ega m, člov. (ẹ̑) ~ega se bojiš, tega ne ljubiš
katéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑) ~ pride k temu delu, ga hitro zamenja z drugim
katéro -ega s (ẹ̑) Ni vedel, ~ je prvo: dom ali domovina
1. kateri koli: ~o uslužbenko je prosil za pojasnilo, vsaka ga je poslala k drugemu okencu; ~a vrata je skušal odpreti, vsaka so bila zaklenjena
2. pred neponovljeno odnosnico roman, o ~em govorimo; gospodinje, pri ~ih je stanoval; delovno mesto, o ~em je sanjal dvajset let
katéri -ega m, člov. (ẹ̑) ~ega se bojiš, tega ne ljubiš
katéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑) ~ pride k temu delu, ga hitro zamenja z drugim
katéro -ega s (ẹ̑) Ni vedel, ~ je prvo: dom ali domovina
Pravopis
katéri3 -a -o poljubn. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑) Se ~ učenec prijavlja za to nalogo; Če ~a gospa ne more več hoditi, se lahko pelje; Če se ~o mesto ni vdalo, so ga po zavzetju razrušili
katéri -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑) ~i hočete biti prej na vrhu, lahko greste po tej strmi bližnjici
katéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑) Nekdo trka. Naj mu gre ~a odpret; Mar ~a ni lepa, dokler je mlada
katéro -ega s (ẹ́; ẹ̑) Biti v taborišču ali služiti tuji vojski: ali je ~emu mogoče dajati prednost
katéri -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑) ~i hočete biti prej na vrhu, lahko greste po tej strmi bližnjici
katéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑) Nekdo trka. Naj mu gre ~a odpret; Mar ~a ni lepa, dokler je mlada
katéro -ega s (ẹ́; ẹ̑) Biti v taborišču ali služiti tuji vojski: ali je ~emu mogoče dajati prednost
Pravopis
katéri kóli -a ~ -o ~ tudi katérikóli -akóli -okóli poudar. ozir. poljubn. zaim. zv. (ẹ̑ ọ̑) Vzemi si rožo, ~o ~ hočeš; ~ ~ sorodnik; ~a ~ stran; ~o ~ mesto;
katéri kóli -ega ~ tudi katérikóli -egakóli m, člov. (ẹ̑ ọ̑) Tako dekle si lahko izbere ~ega ~
katéra kóli -e ~ tudi katérakóli -ekóli ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑ ọ̑) ~i ~ se je skušal približati, vsaka ga je zavrnila
katéri kóli -ega ~ tudi katérikóli -egakóli m, člov. (ẹ̑ ọ̑) Tako dekle si lahko izbere ~ega ~
katéra kóli -e ~ tudi katérakóli -ekóli ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ̑ ọ̑) ~i ~ se je skušal približati, vsaka ga je zavrnila
Pravopis
katéri si bódi -a ~ ~ -o ~ ~ tudi katérisibódi -asibódi -osibódi poudar. ozir. poljubn. zaim. zv. (ẹ̑ ọ́) Zapojte ~o ~ ~ pesem katero koli
Pravopis
ki1 ki njega/ga, ki nje/je, ki njega/ga ozir. morfem
1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem; vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi; ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; °srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je; Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je
2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh; ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji; cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma
1. ob neimenovalniških oblikah os. zaim. potres, ~ je prizadel Posočje; Tako se bo godilo vsem, ~ se (jim) bodo upirali; predstava, ~ se je vsi spominjajo; žrtve, ~ jim ne vemo imena; film, ~ se o njem veliko govori o katerem; vrstniki, ~ smo z njimi hodili v osnovno šolo s katerimi; ljudje, ~ ne rinejo v ospredje; hoditi z dekletom, ~ nase kaj da; za predlogi je navadnejša raba zaim. kateri: film, o katerem se veliko govori; manj navadna je taka raba ob naslonskih zaim. oblikah predstava, katere se vsi spominjajo; zastar. potres, kateri je prizadel Posočje; °srečati prijatelja, ~ je nedavno diplomiral prijatelja, ta je; Tedaj je pripeljal avto, ~ je dečka podrl avto, in (ta) je
2. ob svoj. zaim. gospodar, ~ njegov kruh ješ čigar kruh; ljudje, ~ po njihovi zemlji hodiš po katerih zemlji; cesarica Terezija, ~ je nje(na) reforma šolstva slovenstvu odprla vrata v nove čase katere reforma
Pravopis
kjér ozir. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ̑) ~ se prepirata dva, (tam) tretji dobiček ima; Naj ostane, ~ je; vas, ~ je bil rojen v kateri; Vrglo ga je v jarek, ~ je obležal in tam je
Pravopis
kjér kóli tudi kjérkóli poudar. ozir. poljubn. mestov. prostor. prisl. zaim. zv. (ẹ̑ ọ̑) ~ ~ se prepirata dva, tretji dobiček ima; Naj se zaposli, ~ ~ hoče; Naj se zaposli, ~ ~ že; Ustavlja se v vsaki gostilni, ~ ~ imajo dobro vino |v vsaki, v kateri|; Bival je ~ ~, samo da ni bilo predaleč do vode
Pravopis
kód2 vpraš. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) ~ si šel k nam, da si ves blaten |po kateri poti|; ~ rastejo zvončki |na katerih krajih, mestih|; ~ si hodil, da si ves strgan; Od ~ si se vrnil? -Iz Amerike; °Odkod si doma od kod; °Dokod si jo spremljal do kod
do kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ nameravaš iti; Tu vidiš, ~ ~ je segala voda
od kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑)
1. ~ ~ ste hodili peš; ~ ~ si doma
2. ~ ~ nenadoma taka prijaznost
3. Če je ~ ~ prišel, je prinesel darila
do kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ nameravaš iti; Tu vidiš, ~ ~ je segala voda
od kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑)
1. ~ ~ ste hodili peš; ~ ~ si doma
2. ~ ~ nenadoma taka prijaznost
3. Če je ~ ~ prišel, je prinesel darila
Pravopis
Pravopis
Pravopis
málokatéri -a -o tudi málo katéri ~ -a ~ -o mnog. vrst. zaim. (áẹ́; áẹ̑) ~ ga še pomni; ~a stara hiša je še lesena
málokatéri -ega m, člov. (áẹ́; áẹ̑) ~ v vasi še uspešno kmetuje
málokatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (áẹ́; áẹ̑) ~a se ga še spomni; poud. Všeč mu je kakor ~ |zelo|
málokatéri -ega m, člov. (áẹ́; áẹ̑) ~ v vasi še uspešno kmetuje
málokatéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (áẹ́; áẹ̑) ~a se ga še spomni; poud. Všeč mu je kakor ~ |zelo|
Pravopis
múckast -a -o; bolj ~ (ȗ) poud. ~ otrok |ki se rad ljubkuje|; knj. pog. ~a jopica |na kateri se delajo kosmi, kosmiči|
Pravopis
naj1 člen.
I. s povednim naklonom
1. 3. os.
a) spodbuj. ~ nas ne čaka; Priče ~ se zglasijo na sodišču; ~ mu bo lahka domača zemlja; Vrag ~ ga vzame
b) zadržk. Pa ~ bo po tvojem; ~ gre, če že hoče; Grdo nas gledajo. ~ nas
c) v vprašalnih stavkih Kaj ~ naredimo; ~ to res verjamem; Kje ~ vzamem denar; Ali ~ grem ali ne; Kako ~ vem, kaj nameravajo
2. 1. os. To je potrebno, če ~ se izognemo posledicam; ~ ti povem, kako se je to zgodilo; publ. Predvsem ~ poudarim njeno požrtvovalnost; publ. Komaj je zdržal do cilja. A ~ povem, da je komaj okreval po bolezni
II. s pogojnim naklonom, domnev. Kupil je parcelo, na kateri ~ bi gradil hišo; Denar ~ bi zbrali s samoprispevkom; Proizvodnja ~ bi se začela še letos; Ustanovili so odbor, ki ~ bi raziskal zadevo; Ta šola ~ bi usposabljala za življenje; To izjavo ~ bi (bil) izrekel na skrivni seji; To bolezen ~ bi povzročile neke glivice
náj -- m (ȃ) Nad vsakim prizadevanjem visi neki ~
I. s povednim naklonom
1. 3. os.
a) spodbuj. ~ nas ne čaka; Priče ~ se zglasijo na sodišču; ~ mu bo lahka domača zemlja; Vrag ~ ga vzame
b) zadržk. Pa ~ bo po tvojem; ~ gre, če že hoče; Grdo nas gledajo. ~ nas
c) v vprašalnih stavkih Kaj ~ naredimo; ~ to res verjamem; Kje ~ vzamem denar; Ali ~ grem ali ne; Kako ~ vem, kaj nameravajo
2. 1. os. To je potrebno, če ~ se izognemo posledicam; ~ ti povem, kako se je to zgodilo; publ. Predvsem ~ poudarim njeno požrtvovalnost; publ. Komaj je zdržal do cilja. A ~ povem, da je komaj okreval po bolezni
II. s pogojnim naklonom, domnev. Kupil je parcelo, na kateri ~ bi gradil hišo; Denar ~ bi zbrali s samoprispevkom; Proizvodnja ~ bi se začela še letos; Ustanovili so odbor, ki ~ bi raziskal zadevo; Ta šola ~ bi usposabljala za življenje; To izjavo ~ bi (bil) izrekel na skrivni seji; To bolezen ~ bi povzročile neke glivice
náj -- m (ȃ) Nad vsakim prizadevanjem visi neki ~
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 33
Dostopnost