Zadetki iskanja
Svetokriški
kri krivi/kriji ž kri: kry im. ed. bo v'shilah gorela ǀ kelik je lisal v'katerem ta S. Reshna krij im. ed. je bila ǀ voda, inu kri im. ed. je vun tekla ǀ skuſi muzh Svete Reshne krivy rod. ed. ǀ 7000 Kapelz krivi rod. ed. v'verti Getſemani ie … prelijl ǀ en pehar poln kryvi rod. ed. v' rokah dershal ǀ od moje kryvi rod. ed. bò rojena ǀ sa volo te hude krijvi rod. ed. ǀ Boshja Mogozhnoſt Svetiga Reshniga Teleſſa, inu Svete Reshne Kryvj rod. ed. ǀ nikuli neì ſta kaple kryvy rod. ed., prelila ǀ ſi s'meſsa, inu krij rod. ed., nikar s'kamjna ǀ s'tajſte kry rod. ed. inu maſtj bò eno arznio ſturil ǀ ta pyauka neha Kry tož. ed. vlezhi ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij tož. ed. teh ſaurashnikou prelili ǀ frishne studenze je v'krij tož. ed. preobernila ǀ taiſto Sveto Kri tož. ed. s' pohleunem serzam polishi ǀ te frishne studenze je v'krij tož. ed. preobernila ǀ operiſe v' tej gorki Sveti Reshni krivy mest. ed. ǀ v' kryvi mest. ed. tiga Jagneta ǀ ſe je vmadeſhala is kryvio or. ed. ſvoyh ſaurashnikou ǀ s'ſvojo laſtno kryvio or. ed. ſe podpishe ǀ ſpovednik is ſveto reshno Krivio or. ed. bode tebe ozhistil ǀ je poterdil s' ſvojo krivio or. ed. ǀ je imel eno ſukno pofarbano s'Krijvio or. ed. tekoča kri hemofilija: katera boleſan te tekozhe krivy rod. ed. je imela ǀ na tej tekozhi krij mest. ed. je veliku terpela ǀ ena shena, katera ie na tekozhi kriy mest. ed. terpela dvanajſt lejt ǀ Ie bila ena shena Katera na tej tekozhij Krij mest. ed. je veliku terpela
Svetokriški
desni -a prid. desni: desna im. ed. ž roka nikuli nej bila v' sihnila ǀ kadar je kushoval to Sveto Rano deſſne rod. ed. ž ſtrani ǀ is deshne rod. ed. ž ſtrani voda, inu kri je vun tekla ǀ te toplize sverajo s'desne rod. ed. ž strani ǀ Verſite mresho na deſno tož. ed. ž roko ǀ de ſe ima poloshit na leuo ſtran, ter de ſe nima obernit na to deſno tož. ed. ž ſtran ǀ pogledai moje Rane, potipai mojo deshno tož. ed. ž ſtran ǀ kadar Longinus pak je bil mene v'deſno tož. ed. ž ſtran vubodil ǀ v'suoij deſni mest. ed. ž roki je dershal ſedem ſueisd ǀ je imel v'roki deſni mest. ed. ž eno gorezho ſvejzho desna ž desna stran: gre na desno tož. ed., ta drugi na levo ǀ ſedy Christus Iesus na deſni mest. ed. Ozheta Nebeſhkiga ǀ ſakaj na deſni mest. ed. ſtoy kir tij iſvoleni Stoje, inu nikar na levi kir ty pogubleni
Svetokriški
pohleven -vna prid. krotek, ponižen, skromen: Sdaj pak v' Bethlemski shtalizi je taku lubesniu, taku pohleun im. ed. m, taku uſmilen, inu dobrutliu ǀ sdaj ſe prikashe pohleuen im. ed. m ǀ s' beſsedo, miſlio, inu guantajnam je vſelej bila pohleuna im. ed. ž ǀ molitva tiga pohleuniga rod. ed. m gre skuſi oblake ǀ ſe je bjl perglihal enimu pohleunimu daj. ed. s Iagnetu ǀ ſo shlishali ta pohleuni tož. ed. m dol. glaſs tiga polmertviga Goſpuda ǀ ſo njegovo pohleuno tož. ed. ž ſhtimo shlishali ǀ terbej ſe super skushnave hudizhave perpravit, s'kusi stonovitno vero, s'kusi pohleunu tož. ed. s vupajne ǀ pervolite v' vashim pohleunim mest. ed. m, inu slabem ſtanu oſtati ǀ ſe je oblekil s' eno pohleuno or. ed. ž kuto ǀ s'suojo pohleuno or. ed. ž proshno vezhkrat bo ta pravizhni serdt vtalashila ǀ taiſto Sveto Kri s' pohleunem or. ed. s serzam polishi ǀ na ſodni dan bodo ukupaj ſtali ty pohleuni im. mn. m, ty vſmileni ǀ ſte krotki, inu pohleuni im. mn. m ǀ Glihi vishi vy verne dushe danas ſte meni naprei pershle kakor lete pohleune im. mn. ž zhibele ǀ cilu yh nemorio vidit, kadar ſo tihe, poleune im. mn. ž, inu pred ludy priti ſe ſramujejo ǀ teh pohleunih rod. mn. molitva vſelej G. Bogu je dopadezha ǀ gleda na prosbno tijh pohleunijh rod. mn. ǀ te jeſne ſardite ludij krotke ſturj, te preuſetne pohleune tož. mn. m ǀ On je ſvoje offertne Krajleve gvante bil slekil, pohleune tož. mn. m oblekil ǀ je povedal leto boshio reſnizo, inu podvuzhil te pohleuna tož. mn. s ſerza ǀ S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej temy pohleunimy or. mn. ta ner pohleunishi ǀ ſte slekli vashe firbizhne guante, katire ſte ob puſti noſſili, ter s' pohleunimi or. mn. ſte ſe oblekli presež.> S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej temy pohleunimy ta ner pohleunishi im. ed. m ǀ ta katera mej nymi je ta ner pohleunishi im. ed. ž ǀ ta nar pohleuuishi im. ed. ž v'mej ſimi Nunami Prvotno ‛tak kot živali, ki živijo v hlevu, po hlevih’; → hlev
Svetokriški
polizati -ližem dov. polizati: pojdi h' tvojmu vsmilenimu JESVSV, ter taiſto Sveto Kri s' pohleunem serzam polishi vel. 2. ed. (IV, 474)
Svetokriški
srce -a s 1. srce kot organ: niega Serce im. ed., per Boshij Martri, pred Katero je vſelej molil, je viſilu ǀ taisti mertvi nijma v'ſvoim trupli ſerza rod. ed., temuzh de ga bodo nashli per njega shazu ǀ kry s'ſerza rod. ed. je bila ſtekla ǀ Tityus pak je per eni skali pervesan, inu ſerze tož. ed., inu jetra orli vſe skusi targajo ǀ v'glavo udarit, shivot ranit, inu ſerze tož. ed. preboſti ǀ pokrije glavo s'shelesno kappo, ſerze tož. ed. s' shelesno Ioppo ǀ sakaj neuſamesh en mezh inu ſerce tož. ed. ſi neprebodesh ǀ v'shrinij najdejo ſerce tož. ed. leshati, per denariah ǀ ga odpreio, ali serce tož. ed. nenaideio 2. srce kot središče čustev in misli: moje ſerze im. ed. ſe v'meni joka ǀ ſerce im. ed. je taistu meistu, v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ moje serze im. ed. resveſeli ǀ od veliziga shelja Serce im. ed. mu je hotelu ſe vtergat ǀ vij bodete moja Nevesta, inu firshtina, inu Gospa mojga ſerza rod. ed., inu blaga ǀ pride s'tuojga negnusniga, inu nezhistiga serza rod. ed. ǀ Mashnika, inu Spovednika ſi is ſarza rod. ed. proſſil, de bi tebe podvuzhil ǀ s'ſerza rod. ed. ſe G: Bogu perporozhit ǀ s'serza rod. ed. odpusti ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa gre k' ſerzu daj. ed. ǀ Kadar prau lete beſſede poshlusha, inu h' ſerzù daj. ed. puſti ǀ leto riſnizo ſi neperpuste k'ſerzu daj. ed. ǀ nam K'serzu daj. ed. govorij ǀ ſerze tož. ed. imate neuſmilenishi, kakor ta nepametna shivina ǀ po nozhi je bila prishla s'ogniom te nezhistosti vſhgati njega zhistu ſerze tož. ed. ǀ da bi te beſſede vaſhe ſerzè tož. ed. omezhile ǀ Hudizh je bil Iudeſu Iskariotu leto hudo miſsu v' glavo, inu v' ſerze tož. ed. poſtavil ǀ v'taki vishi bo omezhil tu terdu neuſmilenu ſerce tož. ed. teh Iudou ǀ ſvoje ſerce tož. ed. je imel per denaru ǀ tu shlahtu, inu kraftnu vinu, kateru resveſseli zhlovesku serze tož. ed. ǀ ſe imamo pofliſsat zhistu serze tož. ed. imejti ǀ imash nerpoprei ſe pofliſsat celu tuoje serce tož. ed. niemu offrat ǀ ſerce tož. ed. nashe Bug hozhe od naſs imèti ǀ tvoje ſarze tož. ed. offrei Bogu ǀ v'tvojm ſerzi mest. ed. to shaloſt pozhutish ǀ Premiſli, ter rezi ſam v'tvojm Serzi mest. ed. ǀ Kai tebi pomaga tuoia dolga molitvu, zhe v' ſerci mest. ed. ſaurashtvu imash ǀ hudizh je na njega terdom ſerzu mest. ed. ſydel ǀ on je bil en mosh po serzu mest. ed. boshijm ǀ v'ſerzi mest. ed. ſe njemu ſmili ta reuni greshni zhlovik ǀ Timu Goſpudu ſe je v'ſerci mest. ed. ſmilil ta hlapez ǀ ſe je njemu v'serci mest. ed. ſmilil ǀ Se joka, inu klaguje nad tuojo shkodo, v'serzi mest. ed. pak ſe veſselij ǀ u'ſerzi mest. ed. bote rekli ǀ u'serzi mest. ed. pak sheli tuojo ſmert ǀ S. Ime Ieſus v'ſerzu mest. ed. je imel vdrukanu ǀ ſe ſpovei ali vender v'serzu mest. ed. ſauurashtvu ohrani ǀ hozhe de v'serzù mest. ed. drukaniga noſsimo ǀ Terbej s' ſerzam or. ed. molit, sakaj nej sadoſti s' vſtimi molit ampak je treba tudi ſi ſerzam or. ed. ǀ Sò s' uſtmy molili, s' ſarzam or. ed. ſo na druge rezhy mislili ǀ taiſto Sveto Kri s' pohleunem serzam or. ed. polishi ǀ gledaj de s'zhistom ſerzom or. ed. nam jo bosh offral ǀ kateri neprelomi sapuvid Boshjo ni s'djaniam, ni s'ſerzam or. ed., ni s'beſsedo ǀ kadar greshè s'slabusti nijh nature s'misljo, ali s'serzam or. ed. ǀ kolena pred Altariam perpognit, s'Serzom or. ed. pak dalezh od Boga ſe lozhit ǀ s'sercam or. ed. pak pravi ǀ vſe vaſhe shivoze dny enkrat prau s'ſerzom or. ed. nepogledate v'Nebu ǀ de bi naſha tarda ſerza im. mn. ſe omezhila ǀ aKu naſsha serza im. mn. ſo polne gnuſobe ǀ de bi jeſt imel taushent ſerz rod. mn., bi nemogal tebe sadoſti lubiti ǀ aku neodpuſtite en uſakiteri ſvojmu bratu is vashih ſerzy rod. mn. ǀ nyh smersla ſerza tož. mn. s'ogniam svoje S. lubesni vſhge ǀ S. ogniom ſvoje Seraphinske lubesni je vshgal te smersle ſarze tož. mn. teh ludy ǀ nyh tarde Serza tož. mn. nemorio omezhiti ǀ taku tudi ſtury gnada S. Duha v'nashih ſerzah mest. mn. ǀ aku v'nashyh ſerzoh mest. mn. ty grehij bodo prebivali ǀ tu kar nekadaj v'ſerzah mest. mn. taistih S. Pushauniku je bil ſturil 3. pogum, srčnost: Ali odkot taka muzh? od kot taku ſerze im. ed. ǀ nijmaio mozhij, nijmaio ſerza rod. ed., ſo ſlabi inu strashlivi hushi, kakor Otrozj ǀ ſerze tož. ed. vdoby s'tem Riſam ſe vojskovati
Svetokriški
hemoris hemoris: kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris im. ed. imenouana, ſturij zhloveku krijvavi put potiti (II, 557) V dostopni literaturi ni najti kače, ki bi se tako imenovala. Poimenovanje pa ima za koren nedvomno gr. αἵμα ‛kri’.
Svetokriški
stran2 -i ž 1. stran: nas je na ſtran tož. ed. teh isvolenih poſtavil ǀ taiſte ſo na desno ſtran tož. ed. poſtavili ǀ de ſe nima obernit na to deſno ſtran tož. ed. ǀ obſtoy na deſni ſtrani mest. ed. tiga Altarja ǀ is njegovih ust je shal en ojſter na obej strani tož. dv. rejshezh mezh ǀ te shteri ſtrani im. mn. tiga ſvejta pomenio te shteri ſtany teh ludy 2. bočni del prsi, stran: is deshne ſtrani rod. ed. voda, inu kri je vun tekla ǀ Ta ror, ta studeniz, te toplize sverajo s'desne strani rod. ed., ja ſi ſamiga serza Chriſtuſa Iesuſa ǀ Longinus deſno ſtran tož. ed. Chriſtusavo s' ſulizo je bil prebodil ǀ Christus je bil odperl svojo ſtran tož. ed. ǀ na ſvojo deſno ſtran tož. ed. ga pertiſne lubeſniu ǀ Poſtavi tvojo roko v' to Sveto deſno Stran tož. ed. 3. pravdna stran, stranka: kir je bilu kjekaj ſa njegovo ſtran tož. ed., Dohter vſe ſamerkanu najde, prebere, inu gre pred Rihtaria, ſazhneo ſe praudat na stran vstran: na ſtran jo pelle, ter v' tej vishi sazhne govorit ǀ na ſtran ga pele, ſe datakne s' parſtam njegovih vſheſſ ǀ neſtran ſtopio → stran1, → strana, → pustiti, → stati
Število zadetkov: 7
Dostopnost