Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
adrenalín -a m (ȋ) med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina
SSKJ
akrilán tudi acrylán -a [-kri-] m (ȃ) tekst. poliakrilno vlakno ameriške proizvodnje
SSKJ
aluzíja -e ž (ȋ) knjiž. prikrito merjenje na kaj, namigovanje: take njegove aluzije so ji pognale kri v lica; naredil je duhovito aluzijo na birokratizem; le nekaj bežnih aluzij kaže na to / roman je preobtežen z aluzijami
SSKJ
arteriálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na arterija 1: arterialne kapilare / arterialna kri
SSKJ
artêrija -e ž (é) 
  1. 1. anat. žila, ki odvaja kri od srca; odvodnica, utripalnica: kri je curkoma brizgala iz arterije; pljučna arterija; preprečiti poapnitev arterij; kri v arterijah in venah
  2. 2. važna prometna zveza, pot: usposobiti vse mestne arterije za promet; vodna, železniška arterija
SSKJ
artêrijski -a -o prid. (é) nanašajoč se na arterija 1: arterijsko ožilje / arterijska kri
SNB
ávtotransfúzija -e in ávtotransfuzíja -e ž (ȃ-ú; á-ȋ) med.
nadomeščanje izgube krvi z lastno: Pri nekaterih vnaprej predvidenih operacijah, zlasti ortopedskih, je mogoča avtotransfuzija, kar pomeni, da bolniku naprej odvzamejo kri in mu jo ob posegu vrnejo E ← nlat. autotransfusio iz (↑)avto…2  + (↑)transfuzíja
SSKJ
birìč -íča m (ȉ í) 
  1. 1. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb sodne ali zemljiške oblasti: birič je klical, zastar. oklicaval ukaze; uiti biričem; graščak je poslal biriče po kmeta; mestni birič; gleda kakor birič mrko, neprijazno; zastar. beži, kakor bi ga devet biričev podilo
    ●     ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal
  2. 2. ekspr. osovražen predstavnik oblasti: preklinjati gospodo in biriče / Samo milijon nas je, milijon umirajočih med mrliči, milijon, ki pijejo mu kri biriči (Kajuh)
SSKJ
bíti bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 
  1. 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno pesem; pren. luč bije v oči; trušč nam bije v ušesa
    // udarjati z nogo, z roko ob kaj: biti s pestjo po mizi; konji bijejo s kopiti ob tla / konj bije in grize brca; togotno biti okoli sebe
  2. 2. dajati komu udarce: bije in udriha; biti do krvi; biti po glavi; bije ga kot živino; biti se po čelu
    // knjiž., z notranjim predmetom udeleževati se oboroženega boja: biti odločilno bitko; biti boj s sovražnikom; bitke se bijejo; pren. biti hude duševne boje
  3. 3. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznanjati čas: ima stensko uro, ki bije; preh. njihova ura bije tudi četrti; ura kaže tri in bije dve; pol bije; nar. ura je bila osmo osem; brezoseb. deset je bilo; pravkar bije pet
  4. 4. navadno v zvezi s srce s širjenjem in krčenjem ritmično poganjati kri po žilah: srce mu še bije; srce bije divje, hitro; srce bije kot kladivo / žila komaj še bije / knjiž. kri živahno bije po žilah
  5. 5. v zvezi biti plat zvona z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo: ko je videl, da gori, je stekel v zvonik in začel biti plat zvona; brezoseb. plat zvona je bilo; pren. problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvona
    // star. z udarjanjem povzročati, da glasbilo oddaja glasove; igrati, tolči: biti na cimbale; biti v boben
  6. 6. knjiž., redko širiti se, prihajati od kod: iz zidu bije hlad; pren. iz njegovih besed bije sovraštvo
    ●     kap bije na prag od konca strehe padajo kaplje na prag; knjiž. na koga bije sum kdo je osumljen; vznes. zdaj bije naša ura zdaj je nastopil ugoden čas za nas, za naše delo; zdaj smo mi na vrsti, da kaj storimo; ekspr. zadnja ura mu bije umira; skrajni čas je, da to stori; ekspr. njegovemu tiranstvu bije zadnja ura bliža se konec njegovega tiranstva; vznes. zdaj bije ura ločitve zdaj se moramo ločiti; iron. saj vemo, koliko je ura bila kakšen je položaj; star. tuja vrata ga bodo bila po petah ne bo imel svojega doma; ekspr. kaj ga pa biješ kaj počenjaš neumnosti; biti (si) takt s palico dajati (si) takt; raba peša otroci bijejo žogo igrajo nogomet; rumena barva hiše bije v oči neprijetno učinkuje; njegovo vedenje bije v oči je zelo opazno; star. srce mu za drugo bije ljubi drugo
    ♦     etn. kozo biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; rihtarja biti družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je udaril po zadnjici
    bíti se 
    1. 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: biti se za svobodo; biti se do zadnje kaplje krvi, do zadnjega; biti se na življenje in smrt; pren. novo se bije s starim
      // knjiž. dvobojevati se: zaradi žalitve se je bil z njim; star. biti se na sablje
    2. 2. zelo si prizadevati za kaj: bili so se za delavske pravice
    3. 3. biti v nasprotju s čim: tako ravnanje bi se bilo z njegovimi nazori / barve se bijejo med seboj
    bijóč -a -e: stopala je, bijoč s palico ob tla; bijoča ura; burno bijoče srce; v oči bijoča neumnost
    bít -a -o nar.: hiša iz bite ilovice zbite, steptane; deca je večkrat »bita ko sita« (I. Potrč) tepena
SSKJ
blodíti in blóditi -im nedov., blójen in blóden (ī ọ́) 
  1. 1. hoditi brez cilja, brez orientacije: karavana blodi po puščavi; bloditi po gozdu, po morju; brez cilja bloditi okrog / oko blodi po planjavi; bloditi z očmi po ljudeh; pren. čudne misli mu blodijo po glavi
  2. 2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: ali kje je človek, ki nikoli ni blodil, v zmotah taval? (I. Cankar)
  3. 3. tudi preh. v vročici zmedeno govoriti; blesti: bloditi v vročici; bloditi nerazumljive reči; s smiselnim osebkom v dajalniku vso noč se mu je blodilo
  4. 4. preh., knjiž. spravljati v zmedenost, v zmoto; begati: misel na dekle ga blodi; ljubezen mu blodi razum / s strastjo bloditi kri
    blodèč -éča -e: blodeč po svetu; blodeč popotnik; nemirno blodeč duh; sam.: pokazati blodečemu pot
SSKJ
bréncelj -clja m (ẹ́) velika, muhi podobna žuželka, ki sesa kri: brenclji brenčijo, pikajo; brenclji letajo okrog živine / brenclji so sitni
SSKJ
brízgati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. teči, iztekati v močnem curku: kri brizga iz žile / mleko je v glasnih curkih brizgalo v posodo; voda brizga iz cevi
  2. 2. hitro se razprševati: iskre brizgajo na vse strani; slap pada in kapljice brizgajo; pren., ekspr. domislice kar brizgajo iz njega
  3. 3. preh. v močnem curku izpuščati kaj tekočega: brizgati belež na steno; brizgati vodo v ogenj, sodavico v kozarec
    // z brizganjem močiti, vlažiti: brizgati goreče ostrešje
    ♦     teh. brizgati plastične mase pod pritiskom spravljati plastično maso v kalup za določen izdelek
    brizgajóč -a -e: na vse strani brizgajoča brozga; brizgajoče pene
    brízgan -a -o: brizgan omet
    ♦     gastr. brizgani krofi krofi iz testa, ki se brizga na pekač
SSKJ
brízgniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. izteči, izliti se v močnem curku: kri brizgne iz žile / voda mu je brizgnila v obraz
  2. 2. hitro se razpršiti: val je udaril ob čoln, da je voda brizgnila na vse strani / krogle so brizgnile skozi odprtino
  3. 3. preh. v močnem curku izpustiti kaj tekočega: brizgniti vodo v zrak, slino iz ust; pren., ekspr. molči, je strupeno brizgnil ded
SSKJ
brúhati -am nedov. (ū ȗ) 
  1. 1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha; bruhati žolč
    // s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke
  2. 2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha; dimniki bruhajo saje / ob dveh bruha tovarna množice delavcev; pren., ekspr. topovi bruhajo smrt na mesto
    ●     ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami
  3. 3. nepreh. s silo udarjati na dan: voda bruha izpod skale; pren. besede ji bruhajo iz ust
    bruhajóč -a -e: bruhajoč vulkan
SSKJ
brúhniti -em dov. (ú ȗ) 
  1. 1. izvreči iz želodca: bruhniti pijačo iz sebe
    // s kašljanjem izvreči kri iz pljuč: bolnik je bruhnil kri; pren., ekspr. bruhniti psovko; bruhnila je iz sebe vso prikrito mržnjo
  2. 2. s silo izvreči v velikih količinah: dimnik je bruhnil oblak dima; žaromet je bruhnil snop oranžne svetlobe
  3. 3. nepreh. s silo udariti na dan: voda bruhne iz razpok; pren. sovraštvo je bruhnilo na dan; brezoseb. nesramnež, je bruhnilo iz dekleta
  4. 4. ekspr., navadno v zvezi bruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: bruhniti v jok, v solze; bruhniti v krohot, v smeh
  5. 5. nar. za kratko dobo iti, oditi kam: Če vam je všeč, pa bruhnem tja gôri in vam prinesem tisto reč (I. Tavčar)
SSKJ
búhniti -em dov. (ú ȗ) 
  1. 1. s silo in z zamolklim glasom udariti na dan: snop isker buhne iz dimnika; plamen buhne skozi odprtino; pren. togota je buhnila iz njega; brezoseb. molči, je buhnilo iz nje
    // ekspr. s silo se zadeti ob kaj: veter je buhnil v okna
  2. 2. ekspr., redko zelo hitro priti, oditi: buhniti v sobo; pren. vsa kri mu je buhnila v glavo
  3. 3. preh., redko s silo vreči: buhnil ji je vodo v obraz
    ●     ekspr. buhniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. buhniti s kolom ob podnico močno udariti
SSKJ
búriti -im nedov. (ū ȗ) knjiž.  
  1. 1. delati razgibano, valovito: veter buri morsko gladino; morje se je začelo buriti
    // vznemirjati, razvnemati: odločitev komisije ga je burila / ti dogodki so burili ljudem kri; buriti domišljijo, duha
  2. 2. nepreh., redko razburjeno se premikati, divjati: buril je po sobi z nožem; pren. po žilah mu buri uporna kri; strast buri po človeku; življenje je še burilo v njem
SSKJ
búrkniti -em dov. (ú ȗ) knjiž., redko nemirno se zagnati, pljuskniti: voda burkne v posodi; pren. kri je burknila v njem
SSKJ
búšiti -im dov. (ú ȗ) 
  1. 1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: voda buši iz votline; pren. smeh buši iz njega; jeza buši na dan
  2. 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušiti iz hiše; bušil je izza vogala; bušiti v sobo / bušiti pokonci; pren. kri buši v glavo
    // s silo se zadeti ob kaj: val buši ob skalo; veter je bušil v nas / smrad buši v obraz
  3. 3. preh., ekspr. s silo vreči: bušil je vanj prgišče peska / bušiti vase kozarec vina; pren. bušil je vanjo psovko; razjezil se je in bušil vanje: Tepci
    ●     ekspr. bušiti na obraz s silo pasti; ekspr. bušiti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
SSKJ
búškniti -em dov. (ú ȗ) raba peša  
  1. 1. ekspr. s silo se zadeti ob kaj: val buškne ob skalo
  2. 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: buškniti skozi vrata; pren. kri mu buškne v glavo
  3. 3. preh., ekspr. s silo vreči: zgrabil je škaf in bušknil vodo po tleh
  4. 4. preh., redko suniti, dregniti: bušknil ga je v hrbet
    ●     ekspr. buškniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se
Število zadetkov: 378