Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
bidertaufar -ja (bidertaufar, vidertaufar) samostalnik moškega spola
pripadnik verske sekte, ki zahteva ponovni krst odraslih; SODOBNA USTREZNICA: prekrščevalec
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih
Celotno geslo eSSKJ16
bidertaufer -ja (vidertaufer, bidertaufer, biderteufer°) samostalnik moškega spola
pripadnik verske sekte, ki zahteva ponovni krst odraslih; SODOBNA USTREZNICA: prekrščevalec
FREKVENCA: 62 pojavitev v 10 delih
Celotno geslo eSSKJ16
doprinesti -em (dopernesti, doparnesti) dovršni glagol
1. z aktivnostjo doseči uresničitev
1.1 kdo; kaj, zoper koga/kaj, (s kom/čim) kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: narediti, storiti
1.1.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; komu, koga, na kom, (s čim) izraža dovršitev dejanja, kot ga določa samostalnik
1.2 kdo; kaj, za koga, (s čim) česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.3 kdo; kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejaniti
2. kdo; kaj narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
2.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
3. kdo; kaj z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: pokazati
4. kdo; (iz česa), kaj, na koga, (s čim) podpreti kako trditev z dejstvi, razlogi; SODOBNA USTREZNICA: dokazati, utemeljiti
5. kdo; kaj, na koga izraziti prepričanje, da je kdo storil kaj nedopustnega, kaznivega; SODOBNA USTREZNICA: obtožiti
6. kdo; kaj biti, ostati kje določen čas; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
6.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina živeti določen čas na način, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 40 delih
Celotno geslo eSSKJ16
drugočkrstnički -a -o pridevnik
ki se nanaša na versko sekto, ki zahteva ponovni krst odraslih; SODOBNA USTREZNICA: prekrščevalski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
drugočkrstnik -a samostalnik moškega spola
pripadnik verske sekte, ki zahteva ponovni krst odraslih; SODOBNA USTREZNICA: prekrščevalec
FREKVENCA: 7 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
drugočkrščovanje -a (drugočkrščovane) samostalnik srednjega spola
obred, s katerim se kdo zaradi dvoma o pravilnosti postopka ob naglem krstu ponovno sprejme med kristjane; SODOBNA USTREZNICA: ponovni krst
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
držati -im (držati, držeti) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo; koga/kaj imeti (z rokami) oprijeto; SODOBNA USTREZNICA: držati
1.1 kot slovarski zgled imeti roke položene/položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva; SODOBNA USTREZNICA: objemati, objeti
2. kdo; koga/kaj s prijemom ohranjati/ohraniti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.1 kdo/kaj; koga delati/narediti, da kdo določen čas ostane na določenem kraju; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.2 kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kaj ostaja v določenem položaju, na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: držati
3. kaj; kaj zadrževati tekočino; SODOBNA USTREZNICA: držati
3.1 z izrazom količine, kaj imeti določeno prostornino; SODOBNA USTREZNICA: držati
4. kaj; s prislovnim določilom kraja obstajati na določeni površini; SODOBNA USTREZNICA: razprostirati se
5. kdo/kaj; kaj, koga k čemu, koga/kaj v čem prizadevati si, da kaj pri kom ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohranjati
6. kdo; koga [nikalni rodilnik] od česa delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti; SODOBNA USTREZNICA: braniti komu kaj
7. kdo; kaj, na čem, v čem biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico; SODOBNA USTREZNICA: verjeti
8. kdo; kaj obvladovati, imeti v lasti zemljišče, nepremičnine; SODOBNA USTREZNICA: posedovati
9. kaj; kaj, v čem izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del; SODOBNA USTREZNICA: vsebovati
10. v zvezi z za, kdo; koga za koga/kaj za kaj pripisovati komu/čemu določene lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: imeti za
10.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina izražati, kazati razpoloženje, odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: ravnati s kom, obravnavati koga
10.2 kdo; od koga/česa, na kaj prisojati komu/čemu vrednost, pomen; SODOBNA USTREZNICA: ceniti, upoštevati
11. kdo; koga/kaj proti komu/čemu ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več osebami, lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: primerjati
12. kdo/kaj; česa, od koga/česa, komu, kaj, po čem, s prisl. določilom načina delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
12.1 kdo; kaj, po čem pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
13. kdo; kaj delati/narediti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati, izpolniti
14. kdo; kaj, na koga, nad čim z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati uresničitev, normalen potek česa ali zadovoljitev potreb koga; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti za
15. kdo; komu, koga/kaj biti uspešen v prizadevanju priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: priskrbeti
16. kdo; s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: držati s kom
17. kdo; kaj, s čim biti dejaven pri kakem delu opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, izvajati, opraviti, izvesti
17.1 s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 48 delih
Pleteršnik
édən, (pred substantivi: èn, Mik., Levst. [Sl. Spr.]), éna, éno, gen. énega, éne, num. 1) einer, ein; eden izmed vas, vas eden, einer von euch; eden čita, drugi piše, tretji spi; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; ene škarje, ene rokavice, eine Schere, ein Paar Handschuhe; šteje se: eden, dva, tri itd., ali: ena, dve, tri itd., eins, zwei, drei u. s. w.; po eden, je einer; eden za drugim, einer nach dem andern; oba eno godeta, beide sind von einem Schlage, Met.; ob enem, zugleich; v eno mer, in einemfort (tudi: v enomer); prim. ona ne spi vse v eno, Hip. (Orb.); — 2) pl. eni, einige, etliche; eni ter eni, hie und da einige; eni pravijo da, drugi da ne; ena dva, enih pet = kaka dva, kakih pet, etliche zwei, fünf; ene krate (krati), etlichemale; — 3) kot nedoločen členek (ein); en volovski voz, en duhovni, Cv.; (novejša književna slovenščina se ga ogiblje); — edna, edno, Mur., Jan. (Slovn.) in tu in tam v knjigah, starejših in novejših; poudarjeno tudi "eden" pred substantivi: pred Bogom je tisoče let kakor eden dan, Krelj; ena vera, eden krst, Schönl.; eden krivičen vinar deset pravičnih sne, Npreg.-Jan. (Slovn.); — prim. jeden.
Prekmurski
kóupeu in kóupeo -eli ž krstna kopel, krst: ino koupeu preporodjenyá KŠ 1754, 190; ſz. Krſzt, ona koupeo preporodjenyá KŠ 1771, 7a; ino ta kopeu toga novorodgyenyá TF 1715, 32; ze ſzame ſzvoje miloſche po koupeli novoga rodgyenyá TF 1715, 33; Po tom koupeli bode vſze opráno, Ka je ſzkvarjeno BKM 1789, 226; Da bijo poſzvéto ocsiſztivſi jo ſzkoupeljov vodé vu rejcsi KŠ 1771, 585
Pleteršnik
kr̀st, kŕsta (kȓst, Dol.), m. 1) die Taufe; h krstu nesti otroka; — = sprejem v fantovstvo: vina za krst plačati, Zora; — 2) der Christ, Jan.; tega živ krst ne ve, das weiß keine lebende Christenseele; storil bom, če je le živemu krstu mogoče, Zora; tega ne more živ krst povedati, Jurč.; ni božjega krsta, es ist keine Seele da, C.
Prekmurski
kr̀st in kèrst -a m krst: Kerſzt i vetsérja nyega SM 1747, 87; Krſzt i Kriſztuseva Vecsérja KŠ 1754, 184; Predganye i krſzt Ivanov KŠ 1771, 9; Prvi je Krſzt KM 1790, 111; Szvéti Krſzt BRM 1823, VI; Szvéti krszt KAJ 1848, VI; od Szvétoga kerſzta TF 1715, 31; nego i to zavezo mojega kerſzta prſztoupo SM 1747, 48; edno ſzveſztvo krſzta KŠ 1754, 132; Od Kriſztuſovoga krſzta KŠ 1771, 172; Gda bi pa vido vnouge prihájajoucse kſzvojemi krſzti KŠ 1771, 9; ako gdo kerſzt, vecſérjo Kriſtuſſevo nerazmi TF 1715, 48; je Kriſztus li dvej naſztavo .. Krſzt KŠ 1754, 185; Kai znamenüje vtom kerſzti ta voda TF 1715, 33; kai ſzi meni veſz kints vu mojem kerſzti zobſztom ſenkal SM 1747, 52; Záto voda po Krſzti KŠ 1754, 184; pokopani ſzmo 'znyim po krſzti vu ſzmrt KŠ 1771, 459; I v-krſzti je nazôcsi BRM 1823, 5; i ſzkrſztom, ſzkim ſze jaſz krſztim KŠ 1771, 66; Nego od krſztov návuka KŠ 1771, 679
Celotno geslo Pohlin
krst [kȑst kŕsta] samostalnik moškega spola

krst

Celotno geslo Hipolit
krst samostalnik moškega spola
Vorenc
krst mbaptismuskarſt
Svetokriški
krst -a m krst: vaſh kerst im. ed., inu vera vam bode malu pomagala ǀ Na dan Chriſtuſaviga karſta rod. ed. je bilu veliku veſſelje ǀ pres S. Kerſta rod. ed. ǀ oprana s'vodo S. Kersta rod. ed. ǀ dokler k' S. kerſtu daj. ed. nepride ǀ s' mladiga je bil ta S. Karſt tož. ed. prejel ǀ Bug s'kusi S. kerst tož. ed. vaſs je bil ſturil erbizhe Nebeſhkiga krajlevstva ǀ shena, inu Hzhi ta ſveti karsht tož. ed. prajmeio ǀ skuſi ta Sveti kerſt tož. ed. ſmò ozhiſzheni od madesha tiga greha ǀ kaj ſte v' Svetem karſti mest. ed. Bogu oblubili ǀ v' Svetem Karſtu mest. ed. je bil vaſs oguantal s' ſvojem libereiam ǀ kaj pomaga v's. karstu mest. ed. G: Bogu oblubit njegove s. sapuvidi dershati ǀ V'S. kerstu mest. ed. ſim vaſs bil gori vſel sa moje otroke ǀ try karſte tož. mn. imamo → krstiti
Celotno geslo Megiser
krst -a samostalnik moškega spola
Besedje16
krst sam. m ♦ P: 40 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Pleteršnik
nakáznost, f. die Verderbtheit, Jan., Cig. (T.), C.; n. in izkažena natura, Krelj; krst nas čisti od vse porodne nakaznosti ali nečistosti, Krelj; — das Gebrechen, Cig. (T.).
Prekmurski
okrstšénje -a s krst, krščevanje: da bi krédi bili Mésniczke na právo okersztsenye szlovenov KOJ 1914, 145
Pleteršnik
pogrǫ́ziti 1., -im, vb. pf. versenken, eintauchen, Meg., C., Boh.; v krst p., Krelj; p. se, hineintauchen, Krelj; sedemkrat se je v Jordan pogrozil, (pogruzil) Dalm.; p. se v greh, in Sünden versinken, C.; v vednosti pogrožen, (pogružen) LjZv.
Število zadetkov: 26