Zadetki iskanja
Pleteršnik
oję̑,* -ę̑sa, n. die Deichsel; pl. ojesa, die Klobendeichsel, Cig., Jan.; (ǫ́je, gen. ǫ́ja, Mur., vzhŠt.; oję́, Cv.).
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
podrę́pica 1., f. 1) = podrepna muha, Erj. (Torb.); die Rossfliege, Jan.; — 2) podrepni konjski remen, Hip. (Orb.), Erj. (Torb.); — vrv, s katero se butara na osla tako priveže, da mu ide pod rep, Kras; — 3) naprava pri vozu, ki drži oje po koncu, Tolm.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
skrȃnj, -ȋ, f. 1) das Kinn, der Kiefer, Jan., C., Gornja Soška dol.-Erj. (Torb.), Bolc-C.; — 2) stena ali skala, pod katero bije voda, Koborid-Erj. (Torb.); — 3) = rob, die Kante, Kras-Erj. (Torb.); — 4) pl. skranjȋ, oni del pri vozu, v katerega je vloženo oje, Podkrnci-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
cẹ̑p, m. 1) die Spalte, der Spalt, Mur., Cig.; oje se je v cepu strlo, Z.; — = precep, die Klemme, Trub.; — 2) (eig. der durch Spalten entstandene Theil): der Schaft eines Seiles: vrv v štiri cepe, ein vierschaftiges Seil, Z.; prim. pramen; — v dva cepa se majati, nach rechts und links schwanken, Z.; v dva cepa hoditi, wackelnd einhergehen, C.; z bičem pokati v dva cepa, nach rechts und links, Zora; žvižgati v dva cepa, zweistimmig pfeifen, Z., LjZv.; v dva cepa govoriti, zweideutige Reden führen, Jap. (Prid.); — 3) das Pfropfreis, Jarn., Mur., Cig., Jan., Erj. (Torb.); — das Gepfropfte, die Pfropfung: cep obvarovati moče, suše, Pirc; — 4) der Dreschflegel, udariti koga s cepom; — pl. cepi, der Drischel (Klöppel sammt Handhabe), Habd., Guts., Jarn.; tudi cẹpjȇ, gen. -pí in -póv, Erj. (Torb. = Let. 1883, 249.); prim. cepe.
Pleteršnik
četvę̑rən, -rna, adj. 1) vierfältig; četverna nit; — (chem.) quaternär, h. t.-Cig. (T.); — 2) Vorspann-: četverno oje, Ip.
Pleteršnik
Pleteršnik
jarȃmnica, f. die Jochwiede (trta, s katero se oje k jarmu privezuje), BlKr., Dol.; (jaramljica, Lašče-Levst. [M.]).
Pleteršnik
krę́cati 2., -am, vb. impf. lenken: ravnati oje vozu, na katerem človek sedi ter se vozi sam po klancu nizdolu, Hrušica v Istri-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
krę́čati, -am, vb. impf. wenden, C.; = ravnati oje vozu, Malhinje-Erj. (Torb.); seitwärts lenken, M.; — k. se, ausweichen: pešec se mora pešca krečati, Levst. (Cest.); voz se voza kreča ali ogiblje, Levst. (Nauk); — bewegen: v ponudbo krečajo ga taki razlogi, LjZv.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
vprę́gəlj, -glja, m. = pregelj: drenov, tudi železen klin, ki ga vtaknejo pri vpreganju v jarem in oje, Notr.
Število zadetkov: 14
Dostopnost