Zadetki iskanja
Pravopis
ós -í ž ôsi -- ôsi -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ̑ ȋ) vzdolžna ~ letala; zadnja ~ voza; vrtenje zemlje okoli svoje ~i; geom. abscisna ~; neobč. ~ dramskega dogajanja jedro, središče; zgod. ~ Rim-Berlin
Pravopis
Pravopis
Pravopis
védeti vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́)
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno
Pravopis
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Pravopis
dejáti1 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑)
1. reči, povedati: Dejal je, da pride jutri; Dejal bi, da to ni res menim
2. nedov. imenovati, praviti: Pri hiši se je dejalo pri Ribičevih; dejati komu kaj Dejali so mu Peter
1. reči, povedati: Dejal je, da pride jutri; Dejal bi, da to ni res menim
2. nedov. imenovati, praviti: Pri hiši se je dejalo pri Ribičevih; dejati komu kaj Dejali so mu Peter
Pravopis
dejáti2 dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑)
1. star. dati: koga/kaj ~ otroka v posteljo
2. neobč.: Sončni žarki dobro ~o prijajo, koristijo; Nič ne de Nič hudega; Vseeno je; dejati komu Dobro mu de, če ga hvalijo ugaja mu
1. star. dati: koga/kaj ~ otroka v posteljo
2. neobč.: Sončni žarki dobro ~o prijajo, koristijo; Nič ne de Nič hudega; Vseeno je; dejati komu Dobro mu de, če ga hvalijo ugaja mu
Pravopis
dojésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. dojésta; 2. os. mn. dojéste, 3. os. mn. dojedó tudi dojêjo, nam. dojést/dojèst, dojéden -a; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj ~ kos kruha; Ko sta dojedla, sta odšla
Pravopis
izjésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. izjésta; 2. os. mn. izjéste, 3. os. mn. izjedó tudi izjêjo, nam. izjést/izjèst, izjéden -a; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Črvi so izjedli les; Reka je izjedla strugo skozi gorovje
Pravopis
izpodjésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. izpodjésta; 2. os. mn. izpodjéste, 3. os. mn. izpodjedó tudi izpodjêjo, nam. izpodjést/izpodjèst, izpodjéden -a; izpodjédenje; drugo gl. jesti (ẹ́); gl. spodjesti
Pravopis
izvédeti -vém dov., 2. in 3. os. dv. izvésta; 2. os. mn. izvéste, 3. os. mn. izvêjo in izvedó; drugo gl. vedeti (ẹ́) kaj ~ novico; izvedeti za kaj ~ ~ službo; izvedeti kaj o kom/čem ~ veliko zanimivega o pisatelju; O letalski nesreči je izvedel iz časopisa
Pravopis
jésti jém nedov., 2. in 3. os. dv. jésta; 2. os. mn. jéste, 3. os. mn. jedó tudi jêjo, jèj/jêj jêjte, jedóč; jédel -dla, pokr. jèl jéla, jést; jédenje; (jést/jèst) (ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ jabolko; Govedo ~e rastlinsko hrano; poud.: Prah ga ~e |povzroča neprijeten, pekoč občutek|; Samota ga ~e |muči, vznemirja|; nevtr. Uši so začele ~ vrtnico; redk. Rja ~e železo razjeda; Konji danes še niso jedli |niso dobili jesti|; Dal mu je ~ |hrane, jedi|; poud. Niso imeli kaj ~ |Bili so brez hrane, živeža|; neknj. pog. Kaj bo danes za ~ Kaj bomo danes jedli; knj. pog. Imate kaj za ~ hrane, jedi
Pravopis
najésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. najésta; 2. os. mn. najéste, 3. os. mn. najedó tudi najêjo, nam. najést/najèst; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Rja je najedla ograjo
najésti se -jém se (ẹ́) koga/česa ~ ~ kruha; poud. ~ ~ glasbe |naveličati se|
najésti se -jém se (ẹ́) koga/česa ~ ~ kruha; poud. ~ ~ glasbe |naveličati se|
Pravopis
objésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. objésta; 2. os. mn. objéste, 3. os. mn. objedó tudi objêjo, nam. objést/objèst, objéden -a; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj Gosenice so objedle zelje
objésti se -jém se (ẹ́) star. preobjesti se
objésti se -jém se (ẹ́) star. preobjesti se
Pravopis
odjésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. odjésta; 2. os. mn. odjéste, 3. os. mn. odjedó tudi odjêjo, nam. odjést/odjèst, odjéden -a; drugo gl. jesti (ẹ́) poud. komu koga/kaj ~ sodelavcu zaslužek |zmanjšati, vzeti|; Odjedla ji je moža |prevzela|
Pravopis
ovédeti se ovém se dov., 2. in 3. os. dv. ovésta se; 2. os. mn. ovéste se, 3. os. mn. ovêjo se in ovedó se; ovédenje; drugo gl. vedeti (ẹ́) neobč. česa ~ ~ pomena dogodkov spoznati, zavedeti se; neobč. biti v omedlevici in se ovedeti se zbuditi, se zavedeti
Pravopis
ovésti se● ovém se in ovêsti se ovém se dov., 2. in 3. os. dv. ovésta se; 2. os. mn. ovéste se, 3. os. mn. ovêjo se in ovedó se, ovédi se -te se/-íte se in ovêdi se -te se/-íte se; ovédel se -dla se in ovêdel se -dla se; ovédenje; (ovést se/ovèst se in ovèst se/ovêst se) (ẹ́; é ẹ́) ovedeti se, zavedeti se
Pravopis
podjésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. podjésta; 2. os. mn. podjéste, 3. os. mn. podjedó tudi podjêjo, nam. podjést/podjèst, podjéden -a; podjédenje; drugo gl. jesti (ẹ́) star. kaj ~ korenine spodjesti
Pravopis
poizvédeti -vém dov., 2. in 3. os. dv. poizvésta; 2. os. mn. poizvéste, 3. os. mn. poizvêjo in poizvedó; drugo gl. vedeti (ẹ́) kaj o kom/čem ~ vse o njem
Pravopis
pojésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. pojésta; 2. os. mn. pojéste, 3. os. mn. pojedó tudi pojêjo, nam. pojést/pojèst, pojéden -a; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj ~ jabolko; poud. ~ obljubo |prelomiti jo|; knj. pog. Imate kaj za ~ kaj hrane, jedi; pojesti koga poud.: Kar pojedel bi jo od ljubezni |zelo rad jo ima|; Saj te ne bo nihče pojedel |ti storil kaj slabega|
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 12
- Naslednja »
Število zadetkov: 234
Dostopnost