Fran > SSKJ

čebéla -e [čeb in čəb] ž (ẹ̑) žuželka, ki daje med in vosek: čebele brenčijo, letajo, nabirajo med, rojijo, šumijo; čebela se izleže, piči, umre; gojiti, krmiti čebele; divje čebele; roj čebel; pridna kot čebela; bilo jih je kot čebel v panju
♦ čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo; čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev; zool. italijanska čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica; kranjska čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; čebela delavka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

kránjski -a -o prid. (á) 

1. 1. star. slovenski: kranjski humor; peti kranjske pesmi / kranjski pisatelj; kranjski rojak
2. 2. nanašajoč se na Kranjsko v stari Avstriji: štajersko-kranjska meja / kranjska dežela
   ● ekspr. kranjski Janez v stari Avstriji vojak sedemnajstega pešpolka; šalj. kranjski Janez slovenski fant, Slovenec
   ♦ bot. kranjski jeglič jeglič z vijoličastimi cveti, ki raste po vlažnih skalnih razpokah v Sloveniji, Primula carniolica; kranjska krhlika grm z velikimi, podolgovatimi in bleščečimi listi, Rhamnus fallax; kranjska lilija gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi, Lilium carniolicum; čeb. kranjska čebela čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; etn. kranjski cekar cekar iz različno barvane slame, na eni strani navadno z narodnim motivom; gastr. kranjska klobasa klobasa iz svinjskega mesa in začimb

kránjsko prisl.: govoriti (po) kranjsko
● pog., ekspr. povej (po) kranjsko po domače, razumljivo; sam.: pog. dve kranjski, prosim kranjski klobasi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

cíprski -a -o prid. (í) nanašajoč se na Ciper: ciprski politični problemi / ciprsko vino
♦ zool. ciprska čebela čebela rumene barve, Apis mellifica cypria

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

dolgorílčen -čna -o [u̯g-u̯č] prid. (ȋ) ki ima dolg rilec: dolgorilčni sloni
♦ čeb. dolgorilčna čebela čebela, ki ima dolg rilček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

italijánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Italijane ali Italijo: italijanski jezik; italijanska književnost / pšenica italijanske sorte / italijanski film / italijanska lira / publ. italijanski škorenj Apeninski polotok
// med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Italije: partizani so se spopadli z italijansko patruljo / italijanska okupacija slovenskega ozemlja
♦ igr. italijanska križanka križanka, pri kateri mora črna polja razporediti reševalec sam; lit. italijanski enajsterec enajsterec; zool. italijanska čebela čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica

italijánsko prisl.: govoriti (po) italijansko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

kavkáški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Kavkaz: kavkaški narodi / kavkaški tobak
♦ bot. kavkaška jelka visoko parkovno drevo, po izvoru s Kavkaza, Abies nordmanniana; zool. kavkaška čebela čebela sive barve, Apis mellifera caucasica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

nabirálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki kaj nabira: nabiralka zelišč
♦ čeb. čebela nabiralka odrasla čebela, ki nabira nektar, cvetni prah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

pášen -šna -o prid. (ā) nanašajoč se na paša ž: pašna površina; pašna trava / pašna živina / pašni red; pašna pravica; pašna reja reja s pašo, pasenjem
♦ agr. pašni sistem; pašno in košno gospodarstvo; čeb. pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

stražárka -e ž (á) ženska oblika od stražar: pred vhodom ga je ustavila stražarka / stražarka ognja v templju čuvarka
♦ čeb. (čebela) stražarka čebela, ki čuva, straži vhod v panj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

marljív -a -o prid., marljívejši (ī í) nav. ekspr. ki rad in vztrajno dela: marljiv človek, učenec; marljiv kot čebela / marljiva čebela

marljívo prisl.: marljivo delati, se učiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

grížast1 -a -o prid. (ȋ) 

1. 1. slabš. slaboten, bolehen: tak grižast človek ni za delo / v sadovnjaku je bilo samo nekaj grižastih dreves
   // siten, čemeren: ne bodi tako grižast
2. 2. ki ima grižo; grižav: grižasti otroci
   ♦ čeb. grižasta čebela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

grížav -a -o prid. (ȋ) 

1. 1. ki ima grižo: grižav bolnik
   ♦ čeb. grižava čebela
2. 2. slabš. slaboten, bolehen: vsa družina je bolj grižava / vesel je bil še tako kislih in grižavih jabolk nezrelih, slabih
   // siten, čemeren: kdo le mara tako grižavega človeka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

klicár -ja m (á) 

1. 1. knjiž., s prilastkom kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor; glasnik: bil je klicar miru; klicar prebujajočega se slovenstva
   ● knjiž., ekspr. čebela, klicar pomladi znanilec, napovedovalec
2. 2. nekdaj kdor javno prebira, razglaša, navadno mestne, občinske uredbe: klicar z bobnom; klicarji in trobentači

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

sedéti -ím nedov. (ẹ́ í) 

1. 1. biti v takem položaju, da je teža telesa pretežno na zadnjici: nekateri so sedeli, drugi stali; sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču; sedeti na tleh; sedeti pri peči, pod drevesom; sedeti v sedlu; mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti; molče, zamišljeno sedeti; sedeti s prekrižanimi nogami, okobal; sedi kot kup nesreče obupano, žalostno; sedi kot pribit mirno, nepremično
   // maček sedi na soncu
   // biti v mirujočem položaju, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: čebela sedi na cvetu; ptič sedi na veji / koklja sedi na jajcih vali
2. 2. imeti sedež, (stalno) mesto: sedi pri sosednji mizi; sedeti v drugi klopi; na premieri smo sedeli v prvi vrsti
3. 3. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža
   1. a) da osebek dela to, kar nakazuje določilo: sedeti pri šivalnem stroju; sedeti pri zajtrku / sedeti brez dela / sedeti s prijatelji ob kozarcu vina piti vino; vse dneve sedi pri knjigah bere, študira; ves večer je sedel pred televizorjem je gledal televizijo
   2. b) navzočnost v kakem prostoru: vse dneve sedi v gostilni / sedeti pri frizerju
   3. c) opravljanje dejavnosti, funkcije, kot jo nakazuje določilo: sedeti v pisarni, uradu / zanima ga, kdo sedi v tem odboru; že nekaj let sedi v redakciji, upravi
4. 4. pog., ekspr. biti v zaporu: sedel je pet let; že večkrat je sedel; sedeti zaradi tatvine / sedeti v zaporu, za zapahi
5. 5. žarg., um. biti na razpolago za upodabljanje; pozirati: sedel je že več slikarjem; sedeti za portret
6. 6. biti nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: ta klobuk je prevelik in mu ne sedi; obvezo namestimo tako, da sedi; vijak še ne sedi
   // ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se kje: očala mu sedijo na nosu / težka glava mu je sedela na debelem vratu
   ● žarg. vadili so tako dolgo, da jim je pesem, snov sedela da so pesem, snov dobro obvladali, znali; ekspr. sedeti na zatožni klopi biti obdolžen, obtožen česa; knjiž. sedeti na lovorikah počivati na lovorikah; pog., ekspr. saj ne sedim na milijonih nimam toliko denarja, da bi ga lahko nepremišljeno dajal, zapravljal; ekspr. na prestolu je sedel le nekaj let vladal je; publ. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; ekspr. sedeti na dveh stolih poskušati imeti korist pri dveh navadno izključujočih se stvareh; ekspr. sedeti komu na vratu, za vratom imeti oblast nad kom, delati mu nasilje; ekspr. sedeti na ušesih ne poslušati (pazljivo); ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; ekspr. to je bilo takrat, ko smo še v klopeh sedeli hodili v šolo; ekspr. trdno je sedel v sedlu obvladoval je položaj; ekspr. sedeti križemrok brez dela; sedeti po turško s prekrižanimi nogami v isti višini, kot je zadnjica; ekspr. sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici biti zelo nestrpen, nemiren; tak je, kot bi na koprivah sedel slabe volje, nerazpoložen; bolje slabo sedeti kot dobro stati

sedé: sede na klopi, je pletla; sede delati, spati

sedèč -éča -e: sedeč za mizo, so se pogovarjali; sedeči kip; to delo zahteva sedečo držo
● sedeči poklic poklic, pri katerem se delo opravlja sede; sedeča kopel kopel v sedežni kopalni kadi
♦ bot. sedeči cvet, list, plod cvet, list, plod brez peclja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

sívka -e ž (ȋ) 

1. 1. siva žival, navadno krava: sivka se pase na travniku; sivka in rjavka
   ♦ čeb. kranjska čebela; zool. divja raca sivkaste barve z modrikastim pasom preko kljuna, Aythya ferina
2. 2. zelo dišeča divja ali gojena rastlina z dlakavimi listi in modrimi cveti v socvetjih: cvetoča sivka; šopi sivke / dati sivko med perilo; diši po sivki
3. 3. bot. užitna goba s temno sivim klobukom in bledo rumenim betom; zimska kolobarnica: nabirati jurčke in sivke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

tovarišíca -e ž (í) 

1. 1. ženska v razmerju do druge osebe, s katero kaj skupaj dela: izbrati tovariše in tovarišice za odpravo; tovarišica pri igri
   // ženska v razmerju do moškega, s katerim živi v življenjski skupnosti: našel si je dobro tovarišico / življenjska tovarišica
   // ženska v razmerju do druge osebe, s katero je kje skupaj sploh: svoji tovarišici je zašepetala nekaj na uho; tovarišica v sobi
2. 2. ženska v razmerju do druge osebe, ki pripada isti skupnosti, ima isti poklic, položaj: poklicne tovarišice je niso podprle; obrniti se na tovariše in tovarišice v stranki / ekspr. čebela z brenčanjem privablja tovarišice druge čebele
3. 3. ženska v razmerju do druge osebe, s katero se prijateljsko druži: njene tovarišice malo vedo o življenju; šla je s tovarišico na ples
4. 4. naslov za odraslo žensko: na sestanek je prišlo le nekaj tovarišic; predstaviti neznane tovarišice / kot nagovor tovarišice in tovariši, začenjam sejo; kot pristavek k imenu, poklicu: tovarišica profesor(ica); tovarišica ravnateljica
5. 5. žarg., šol. učiteljica, profesorica: dobiti ob polletju novo tovarišico; tovarišica za slovenščino
   ♦ etn. dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki; družica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

usésti se usédem se dov., stil. usèl se uséla se; nam. usést se in usèst se (ẹ́ ẹ̑) 

1. 1. zaradi lastne teže
   1. a) postati nižji, gostejši: sneg se je usedel; prekopana zemlja se je hitro usedla
   2. b) premakniti se v smeri navzdol: gošča se hitro usede / na pohištvo in stene se je usedel prah / pusti kavo, da se usede
2. 2. namestiti se, spraviti se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici: usedi se in se odpočij; usesti se na stol, pod drevo; s težavo se usede
   // namestiti se, spraviti se v mirujoč položaj, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: čebela se je usedla na cvet
3. 3. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža, da osebek začne delati to, kar nakazuje določilo: usesti se h klavirju, k večerji / usedel se je na prvi vlak odpeljal se je s prvim vlakom
4. 4. postati nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: os prečke se mora usesti v ležaj; vijak se je dobro usedel
   ● žarg. besedilo se je igralcu že usedlo ga že dobro obvlada, zna; ekspr. usesti se na mehko pridobiti si (zelo) ugoden položaj, navadno brez večjega truda; slabš. usesti se na posestvo prilastiti si ga, polastiti se ga; ekspr. usesti se komu na vrat, za vrat dobiti oblast nad kom, začeti mu delati nasilje; ekspr. to doživetje se ji je usedlo v spomin si ga je zapomnila; ekspr. fant se ji je usedel v srce vzljubila ga je

uséden -a -o: dvigniti usedeni prah; usedena zemlja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

brenčáti -ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í) 

1. 1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel
   // dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede
2. 2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi
3. 3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči

brenčé: brenče letati

brenčèč -éča -e: brenčeč glas; brenčeča vrtavka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

délavka -e ž (ẹ́) 

1. 1. ženska, ki poklicno opravlja kako fizično delo: sprejeti v službo tri delavke; nekvalificirana delavka; tovarniška delavka; delavka udarnica
2. 2. s prilastkom ženska, ki poklicno opravlja kako delo, ki ni fizično: kulturna, prosvetna delavka; socialna delavka ki se poklicno ukvarja s socialnim, zlasti skrbstvenim delom; terenska delavka
3. 3. ženska, ki dela sploh: na vseh področjih potrebujemo mnogo pridnih delavcev in delavk / ekspr. ta pa je delavka!
4. 4. zool., rabi se samostojno ali kot prilastek spolno nerazvita samica pri čebelah, mravljah: delavke in matica; čebela delavka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

letéti -ím nedov., lêtel (ẹ́ í) 

1. 1. premikati se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebela, ptič leti; ranjeni golob ne more več leteti; lastovka leti nad dvoriščem; leteti mirno, visoko / žerjavi letijo na jug; divje gosi letijo v klinu so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim kotom na čelu; pren., ekspr. misli letijo v domači kraj
   ♦ igr. leti, leti družabna igra, pri kateri igralci udarjajo s kazalci po mizi in ob navedbi leteče živali, stvari dvignejo prste, roke
2. 2. premikati se po zraku, v vesolju s tehničnim pogonom: vesoljska ladja leti proti luni; letalo leti nad puščavo; bombniki letijo zelo visoko / balon leti pod oblaki / žarg. letala morajo kar največ leteti, da so rentabilna letati
   // voditi letalo, pilotirati: letalec je letel z najmodernejšim letalom / žarg.: pilot leti vsak teden na progi Beograd—Pariz; pilot je letel že nad 5.000 km ima nad 5.000 km vožnje
   // publ. peljati se z letalom: delegacija bo letela na zasedanje
3. 3. premikati se po zraku zlasti zaradi sunka, odriva, udarca: izpod kladiva letijo iskre; puščica leti mimo glave; krogle letijo od vseh strani; kamenje je letelo proti njemu; iskre letijo po zraku; skakalec se je odgnal in lepo leti; pri sekanju letijo naokrog trske / po zraku leti listje / letaki letijo na tla padajo; kamen je dolgo letel, preden je dosegel dno / pog. čez pet minut je most že letel v zrak zletel
4. 4. ekspr. zelo hitro se premikati: čolnič že leti od brega; jadrnica leti po valovih kot ptica; pren. pogled mu leti po ljudeh
   // pog. teči, hiteti: pograbil je kapo in letel iz sobe; letel sem v knjigarno po knjigo
5. 5. ekspr. zelo hitro minevati: čas leti; ure z njo so naglo letele
6. 6. dov. in nedov., pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): namignili so mu, da bo letel; dijak je letel iz šole; ob krizi so kar leteli iz služb / če bo šlo tako naprej, bo letel iz hiše
7. 7. preh., navadno v zvezi z na izraža, da se dejanje, ki ga izraža osebek, nanaša na določeno osebo, stvar: očitki letijo name; kam leti ta kritika; pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo; satira leti na kulturo; šale neprestano letijo nanj / sum leti nanj osumljen je on
   ● ekspr. na sestanku so letele tudi ostre besede so se prepirali, so si očitali; ekspr. pokrajina leti mimo oken se navidezno zelo hitro premika; ekspr. kadar je razburjena, ji vse leti iz rok vse izpusti iz rok, razbije, prevrne; ekspr. nabili jih bomo, da bodo kar trske letele od njih zelo; ekspr. ko se je približal, so vsi klobuki leteli z glav so se vsi hitro odkrili; ekspr. denar mu kar leti na kup, v žep, skupaj ga na lahek način zasluži; pog. vse že leti na kup se podira, propada; pog. nekaj krivde leti tudi na organizacijo nekaj je kriva tudi organizacija; nar. žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo šlo; ekspr. pero mu kar leti po papirju zelo hitro piše; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; pog. drevju listje že dol, proč leti odpada; nar. pripeljal se je z vozom, ki je že narazen letel z zelo slabim, razmajanim; pog., ekspr. vpila je, da je vse skupaj letelo zelo je vpila; pog. omet že stran leti odpada; šale so letele vsevprek zelo so se šalili; enaki ptiči skupaj letijo ljudje s podobnimi nazori se radi družijo

leté: mimo oken lete; lete je prišel na cilj

letèč -éča -e 
1. 1. deležnik od leteti: leteč skozi vihar, je letalo zgrešilo pot; vrana, leteča nad poljem; hitro leteče lastovke; visoko leteča puščica; z vetrom leteče listje / sestreliti leteči cilj; publ. leteči krožnik občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka; redko leteča ladja hidrogliser, drsna ladja; leteča trdnjava med drugo svetovno vojno štirimotorni ameriški bombnik, zlasti B-29
2. 2. publ. ki opravlja svoje delo, službo tako, da se premika iz kraja v kraj: leteča odkupovalna, servisna ekipa; leteča prometna milica; leteča patrulja / leteči kolporter kolporter, ki prodaja časopise, revije, hodeč po ulicah, vlakih, avtobusih
   // premičen, potujoč: leteča ambulanta; prva pomoč leteče prometne službe
   ♦ zool. leteči pes večji netopir, ki živi na Malajskem otočju in se hrani s sadeži, Pteropus vampirus; leteče veverice glodavci, ki imajo med sprednjimi in zadnjimi nogami razpeto jadralno mreno, Pteromyidae; sam.: pog. ker je prehitro vozil, ga je ustavila leteča motorizirana prometna milica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.