Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
lakíran lakírana lakírano pridevnik [lakíran]
    1. v nekaterih zvezah v obliki lakirani na katerega je nanesen lak, je obdelan z lakom; SINONIMI: polakiran
    2. ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakiran, ekspresivno zloščen
ETIMOLOGIJA: ↑lakirati
Celotno geslo eSSKJ
mljásk in mljàsk medmet
    1. posnema zvoke pri hranjenju s čim okusnim
      1.1. posnema zvoke pri lizanju, oblizovanju
      1.2. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja
    2. ekspresivno izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
    3. kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. mljȁsk iz mljȁskati ‛cmokati’, sorodno z ↑mlaskati
Celotno geslo eSSKJ
osivéti osivím dovršni glagol [osivéti]
    3. ekspresivno postati star, zlasti ob dolgem čakanju na kaj, ukvarjanju s čim
ETIMOLOGIJA: ↑siveti
Celotno geslo eSSKJ
otírati otíram nedovršni glagol [otírati]
    1. delati kaj, zlasti kožo, suho z drgnjenjem
      1.1. odstranjevati kaj mokrega z drgnjenjem
ETIMOLOGIJA: ↑otreti
Celotno geslo eSSKJ
podočnják podočnjáka samostalnik moškega spola [podočnják]
    1. temnejša polkrožna lisa pod očesom, navadno zaradi utrujenosti, neprespanosti; SINONIMI: podočnik
    2. koničast zob v srednjem delu polovice čeljusti med zadnjim sekalcem in prvim ličnikom za trganje hrane; SINONIMI: podočnik
ETIMOLOGIJA: iz podočen iz ↑pod + ↑oko - več ...
Celotno geslo eSSKJ
škrípati škrípam tudi škrípljem nedovršni glagol [škrípati]
    1. oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
      1.1. ekspresivno premikati se ob oddajanju takega zvoka
    2. slabšalno igrati na godalo, zlasti na violino
    3. ekspresivno ne potekati, delovati gladko, brez težav, imeti očitne pomanjkljivosti
FRAZEOLOGIJA: postelja škriplje, škripati z zobmi
ETIMOLOGIJA: = cslov. skripati, hrv., srb. škrípati, češ. skřípat < pslov. skripati iz ide. baze (s)krei̯-p-, ki je označevala hripave naravne glasove, tako kot latv. skripstêt - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
aluzíja -e ž (ȋ)
prikrito merjenje na kaj, namigovanje: take njegove aluzije so ji pognale kri v lica; naredil je duhovito aluzijo na birokratizem; le nekaj bežnih aluzij kaže na to / roman je preobtežen z aluzijami
SSKJ²
baržúnast -a -o prid. (ȗ)
knjiž. žametast: baržunast telovnik; baržunasta obleka, zavesa / baržunasti stoli
// ekspr. podoben žametu: baržunast mah; njena baržunasta lica / baržunaste oči
    baržúnasto prisl.:
    baržunasto črn
SSKJ²
belolíčen -čna -o prid. (ī ȋ)
ki ima bela lica: belolične deklice
SSKJ²
bledéti -ím nedov., blédi tudi blêdi (ẹ́ í)
1. izgubljati naravno barvo: otrok bledi in hujša; vidno bledeti / lica mu bledijo; bledeti od groze, od jeze / dekle rdi in bledi prebledeva / rastline bledijo
2. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: luč bledi; zvezde bledijo
3. knjiž. postajati manj izrazit: njegova slava, spomin nanj bledi
SSKJ²
bledolíčen -čna -o prid. (ī ȋ)
ekspr. ki ima bleda lica: bledolično mestno dekle
SSKJ²
bledolíčnik -a m (ȋ)
ekspr. kdor ima bleda lica: tisti bledoličnik se nekaj suče okoli nje
// slabš., v indijanskem okolju belec: napodite bledoličnike
SSKJ²
blísniti -em dov. (í ȋ)
1. na hitro močno zasvetiti se: luč blisne v sobi; brezoseb. v temi je blisnilo, napadalec je ustrelil
2. ekspr. odbiti iskrečo se svetlobo: okno je blisnilo; oči so mu blisnile / v roki mu je blisnil nož / svetlo blisniti z očmi / nagajivo je blisnila po njem
3. ekspr. švigniti, šiniti: puščica blisne v zrak; pren. smehljaj ji je blisnil preko lica; blisnilo mu je skozi možgane
SSKJ²
bóžati -am nedov. (ọ̑)
1. ljubkujoče premikati roko po čem: božati otroka po laseh / starček boža toplo peč; pren. njene oči so ga božale; božati s pogledom
2. knjiž. povzročati prijeten, ugoden občutek: veter boža lica; žarki božajo obraz; pren. prijazne besede božajo uho; pesem jim je božala srce
● ekspr. življenje me ni božalo v življenju se mi je slabo godilo; ekspr. če ga dobim v roke, ga ne bom božal ne bom z njim prizanesljivo ravnal
    božáje :
    božaje uspavati
    božajóč -a -e:
    božajoč glas, pogled; prisl.: božajoče se je dotaknila njegove roke
SSKJ²
brázditi -im nedov. (á ȃ) knjiž.
1. delati brazde, orati: gospodar je brazdil, sin je gonil konje
2. delati brazdi podobne zareze: skrbi mu brazdijo obraz / solze so ji brazdile lica
SSKJ²
bréskvica -e ž (ẹ̑)
1. manjšalnica od breskev: njena lica so podobna breskvici
2. vrtn. vrtna rastlina z rdečkastimi cveti; balzaminka: dišalo je po rožmarinu in breskvici
SSKJ²
debelolíčen -čna -o prid. (ī ȋ)
ki ima debela lica: debeloličen otrok / debeloličen obraz
SSKJ²
debelolíčnež -a m (ȋ)
ekspr. kdor ima debela lica: otrok je zdrav debeloličnež
SSKJ²
debelolíčnica -e ž (ȋ)
ekspr. ženska, ki ima debela lica:
SSKJ²
dôlbsti dôlbem [dou̯psti] nedov., dôlbite in dolbíte (ó)
1. izrezavati snov z ozkim rezilom, navadno s tolčenjem nanj: žagati in dolbsti; dolbsti les; dolbsti z dletom
// z dolbenjem delati, oblikovati: dolbsti luknjo; dolbsti žlice / ekspr. v lica so se ji dolble jamice
2. spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri tiči: dolbsti kamenčke iz zidu
Število zadetkov: 226