Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

arašíd arašída samostalnik moškega spola [arašít arašída]
    1. navadno v množini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: kikiriki
      1.1. navadno v množini zrna te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: kikiriki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. arachide in nlat. arachidna iz gr. arákhidna ‛lečasti grahor’ - več ...
bôbrovka bôbrovke tudi bóbrovka bóbrovke samostalnik ženskega spola [bôbrou̯ka] tudi [bóbrou̯ka]
    1. samica bobra
    2. podgani podoben glodalec z velikimi oranžnimi sekalci, dolgim okroglim repom in nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi; primerjaj lat. Myocastor coypus; SINONIMI: nutrija
ETIMOLOGIJA: bober
čéveljc čéveljca samostalnik moškega spola [čévəlc]
    1. navadno v množini, ekspresivno čevelj
      1.1. navadno v množini čevlju podobno obuvalo za psa; SINONIMI: čeveljček
STALNE ZVEZE: lepi čeveljc
ETIMOLOGIJA: čevelj
čistôča čistôče samostalnik ženskega spola [čistôča]
    1. stanje, ko je kaj brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. stanje, ko kdo skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.2. stanje, ko otrok ali domača žival usvoji zavestno opravljanje potrebe
    2. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistost
ETIMOLOGIJA: čist
člének člénka samostalnik moškega spola [člénək]
    1. gibljiva zveza dveh ali več kosti, navadno prstnih
    2. del, ki se z drugimi veže v celoto
    3. del stebla med dvema kolencema
    4. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki v stavku poudarja sledečo besedo, stavek ali povezuje dva dela sporočila v pomensko celoto in tako delno spreminja osnovno sporočilo
      4.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: člen
grápa grápe samostalnik ženskega spola [grápa]
    1. jarek na strmem pobočju, ki ga navadno oblikuje voda
    2. manjša ozka dolina s strmimi pobočji
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz stvnem. grabo, srvnem. grabe, glej graben - več ...
hríbovka hríbovke samostalnik ženskega spola [hríbou̯ka]
    1. ženska, ki živi v hribovitem kraju ali je zlasti v otroštvu živela v takem kraju
    3. slabšalno neuglajena, nerodna, omejena ženska
ETIMOLOGIJA: hribovec
ledeníški ledeníška ledeníško pridevnik [ledeníški] STALNE ZVEZE: ledeniški jezik
ETIMOLOGIJA: ledenik
lisíčji lisíčja lisíčje pridevnik [lisíčji]
    2. ekspresivno ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid
      2.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako spretnost, sposobnost
STALNE ZVEZE: lisičji rep, njivski lisičji rep
ETIMOLOGIJA: lisica
outdoor outdoor outdoor pridevnik [áu̯d̄or]
    1. ki je v zvezi s športnimi dejavnostmi na prostem, v naravi
      1.1. ki se uporablja pri športnih dejavnostih na prostem, v naravi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. outdoor iz out ‛zunaj’ + door ‛vrata’
piramída piramíde samostalnik ženskega spola [piramída]
    1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki
      1.1. predmet take ali podobne oblike
      1.2. stavba take ali podobne oblike, zlasti kot grobnica, svetišče
      1.3. kar po obliki spominja na tako geometrijsko telo
    2. sistem, ureditev, katere hierarhično organizirani elementi so razvrščeni tako, da se njihovo število od osnovne, najnižje ravni proti vrhu postopoma zmanjšuje, ali grafični prikaz takega sistema, ureditve
STALNE ZVEZE: prisekana piramida
FRAZEOLOGIJA: dežela piramid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pyramide in lat. pȳramis iz gr. pȳramís, prvotneje ‛vrsta sladice iz popečenih pšeničnih zrn in medu, morda piramidaste, stožčaste oblike’, iz pȳrós ‛pšenica’ - več ...
plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo]
    1. v nekaterih zvezah v obliki plitvi ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitek
      1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitek
    2. ki ima manjšo intenzivnost, vpliv
    3. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitek
    4. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek
    5. v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek
    6. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitek
      6.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitek
      6.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitek
      6.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitek
STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief
FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom
ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej plitek
úvala úvale samostalnik ženskega spola [úvala]
    1. iz geografije kraška kotanja nepravilne oblike z neravnim dnom in sklenjenim obodom, dolga do nekaj kilometrov in globoka nekaj deset metrov
    2. manjši morski zaliv, nastal v delno potopljeni kraški kotanji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. ȕvala ‛dolina z ravnim dnom’ in ‛manjši morski zaliv’ iz uváliti v pomenu ‛vriniti, zavaliti noter’ iz valiti - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
álpski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Alpe: lepota alpskega sveta; alpske dežele; alpsko podnebje; alpsko rastlinstvo / alpski vrt alpinetum
♦ 
alp. alpska dolina dolina med visokimi vrhovi, navadno ledeniškega izvora; antr. alpska rasa; arhit. alpska hiša hiša z zidanim spodnjim in lesenim zgornjim delom ter strmo streho, krito s skodlami; bot. alpski zvonček visokogorska rastlina z modrimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Soldanella; alpska možina; alpska nebina; lit. alpska poskočnica kitica iz štirih verzov v amfibrahih; šport. alpski smučar športnik, ki se ukvarja z alpskim smučanjem; tekmovanje v alpski kombinaciji tekmovanje v smuku in slalomu ali v smuku, slalomu in veleslalomu; alpsko smučanje
SSKJ²
bájen -jna -o prid. (ȃ)
1. knjiž. nenavadno lep, čudovit: Jesen, jesen, ti lepi, bajni čas (J. Murn) ; pogled na mesto je bajen; bajne izložbe
// ekspr. zelo velik: dobili so bajen plen; pošilja jim bajne vsote
2. tak kot v bajki: bajni svet; bajna bitja
    bájno prisl.:
    ta človek bajno zasluži; bajno lepa dolina
SSKJ²
blátnast -a -o prid. (ā)
blatast: blatnasta dolina
SSKJ²
debèr -brí in déber -bri [prva oblika dəbərž (ə̏ ȋ; ẹ̄)
ozka dolina s strmimi pobočji: potok teče po globoko zarezani debri; globoka, tesna deber
SSKJ²
dèbrski in débrski -a -o [prva oblika dəbərskiprid. (ə̄; ẹ̄)
nanašajoč se na deber: debrsko dno / debrska dolina
SSKJ²
dívji -a -e prid. (í)
1. ki živi, raste svobodno v naravi: divji golob, zajec; v starem štoru je našel divje čebele; cepiti divjo češnjo; jata divjih rac; divje in gojene rastline; divje in domače živali
2. ki še ni kultiviran, civiliziran: ti kraji so še zelo divji / divja dolina, pokrajina; divja, nedotaknjena narava / divji predeli celine; film o Divjem zahodu o življenju v zahodnem delu Združenih držav Amerike, ko ta še ni bil popolnoma civiliziran / divja plemena ki živijo na zelo primitivni stopnji družbenega razvoja
3. ki se ne da ukrotiti: konja je prodal, ker je bil divji / pri sosedu imajo zelo divjega psa / bik je ves divji razgrajal po vasi razdražen
4. nav. ekspr. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: tega divjega človeka se vsi izogibajo; bal se je divje drhali, ki je pustošila po deželi / imel je divje navade / otroci so tako divji, da jih komaj krotim neugnani, razposajeni
// ekspr., v povedni rabi zelo jezen: kmalu se vrni, sicer bo oče divji; divji ko ris / na koga je tako divji? ves divji je nanj
// ki izraža, kaže divjost, veliko jezo: divji obraz; ustrašil se je njegovega divjega pogleda / opazil je divji blesk v njegovih očeh / zaslišal se je divji lajež psov
5. ekspr., navadno v povedni rabi ki se boji tujih ljudi: ne bodi tako divji in pridi bližje
6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: prijela ga je divja jeza; ljubil jo je z divjo strastjo / zaslišal se je divji krik, smeh / vnel se je divji boj / mraz je sicer divji, a snega ni; začutil je divjo lakoto
// ki ima veliko hitrost, silovitost: pognal je konja v divji dir; od divje vožnje z avtomobilom ga boli glava / utrujen od divjega plesa
7. ekspr., s širokim pomenskim obsegom čuden, nenavaden: to je napravilo nanj prav divji vtis; imel je divje sanje / vedno nosi obleke divjih barv
8. ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi: divji lov; divja gradnja črna gradnja; divje odlagališče nezakonito odlagališče odpadkov v naravi / divji zakon skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze / divji lovec, ribič
● 
pog., ekspr. ves divji je na meso zelo rad ga je; pog., ekspr. divji je na ženske ima veliko slo po ženskah
♦ 
bot. divji bezeg; divji kostanj okrasno drevo z belimi, rumeno ali rdeče lisastimi cveti v piramidastih socvetjih, Aesculus hippocastanum; divja roža šipek; etn. divji mož po ljudskem verovanju moškemu podobno kosmato bitje, ki prebiva v gozdu; divja jaga po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi; šport. tekmovanje na divjih vodah tekmovanje v kajaku ali kanuju na deroči reki; vrtn. divja mladika mladika, ki zraste iz starega tkiva; zool. divji petelin velika gozdna ptica temne, na prsih zelenkasto modre barve, Tetrao urogallus; divja koza gams
    dívje prisl.:
    divje kričati; divje rasti; divje voziti; divje romantična pokrajina; divje smo navijali za naše moštvo
     
    ekspr. divje ga je imelo, da bi ga udaril komaj se je premagoval; sam.: nekaj divjega je v njegovi naravi
SSKJ²
dnína2 -e ž (í)
nar. večja valovita dolina v gorah: na prostranih dninah stojijo nizki pastirski stanovi
Število zadetkov: 518